1 UVOD 12

2 STROJNO PREVAJANJE 16

2.1 Razvoj pristopov k strojnemu prevajanju 16

2.1.1 Začetki 16

2.1.1.1 Direktni sistemi (angl. direct systems) 16

2.1.1.2 Interlingva (angl. interlingua) 17

2.1.1.3 Prenosni sistemi (angl. transfer systems) 18

2.1.2 ALPAC 18

2.1.3 Nov razcvet, prvi komercialni sistemi 19

2.1.3.1 Jezikovna pravila 19

2.1.3.2 Na vedenju temelječi sistemi strojnega prevajanja 20

2.1.3.3 Statistični pristopi 20

2.1.3.4 Na primerih temelječi pristopi 21

2.1.3.5 Hibridni sistemi 21

2.2 Sistemi strojnega simultanega prevajanja govora 21

2.2.1 C-STAR 22

2.2.2 Janus 23

2.2.3 Verbmobil 24

2.2.4 EuTrans 25

2.2.5 Nespole! 25

2.2.6 DIPLOMAT, Tongues 26

2.2.7 Ameriški vojaški sistemi: Babylon, LASER, Speechlator 27

2.2.8 Raziskave v vzhodni Aziji: MATRIX, LodeStar, Digital Olympics 27

2.2.9 Komercialni sistemi: AT&T, NEC, IBM 27

2.2.10 PF-STAR 28

2.2.11 LC-STAR 28

2.2.12 TC-STAR 29

2.2.13 Sklep 29

2.3 Strojno simultano prevajanje govora na Slovenskem 32

2.3.1 Alpineon 32

2.3.2 Amebis 32

2.3.3 Fakulteta za elektrotehniko, Laboratorij za umetno zaznavanje, sisteme in kibernetiko (LUKS) 33

2.3.4 Fakulteta za računalništvo in informatiko, Laboratorij za arhitekturo in procesiranje signalov 33

2.3.5 Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Laboratorij za digitalno procesiranje signalov 33

2.3.6 Filozofska fakulteta, Oddelek za prevajalstvo in Oddelek za slovenistiko 34

2.3.7 Hermes SoftLab 34

2.3.8 Institut Jožef Stefan, Odsek za inteligentne sisteme 34

2.3.9 ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša 35

2.3.10 Jezikovni viri za razvoj sistemov strojnega simultanega prevajanja govora za slovenski jezik 35

2.3.11 Sklep 36

3 UTEMELJITEV IN CILJI RAZISKAVE 37

3.1 Pogovor – pisni diskurz 37

3.2 Pogovorni govor v sistemih strojnega simultanega prevajanja govora 40

3.3 Simultano tolmačenje 41

3.4 Raziskave spontanega govorjenega diskurza v slovenščini 41

3.5 Cilji raziskave 43

4 ANALIZA DISKURZA 45

4.1 Pregled področja 45

4.1.1 Diskurz 45

4.1.2 Temeljni pristopi k analizi diskurza 47

4.2 Struktura pogovora 49

4.2.1 Zunanja zgradba 49

4.2.2 Menjavanje vlog 50

4.2.3 Bližnji pari 51

4.2.4 Izjave 51

4.3 Diskurzni označevalci 54

4.3.1 Slovenske raziskave nekaterih elementov, ki jih lahko štejemo med diskurzne označevalce 55

4.3.2 Kratek pregled tujih raziskav diskurznih označevalcev 57

4.3.3 Lastnosti diskurznih označevalcev 60

4.3.4 Izhodišča raziskave diskurznih označevalcev v tej nalogi 61

4.4 Popravljanja 62

4.4.1 Izhodišča analize v tej nalogi 67

4.5 Sklep 68

5 GRADIVO ZA ANALIZO 70

5.1 Snemanje pogovorov 70

5.2 Prepisovanje pogovorov in urejanje korpusa 72

5.3 Nekaj statističnih podatkov o korpusu TURDIS-1 76

6 ANALIZE IN REZULTATI 80

6.1 Struktura telefonskega pogovora 80

6.1.1 Uvodne sekcije 80

6.1.2 Zaključne sekcije 83

6.2 Diskurzni označevalci 87

6.2.1 Ja 89

6.2.1.1 Pragmatične vloge ja 89

6.2.1.2 Položaj ja v izjavi 94

6.2.1.3 Sopojavljanje ja z drugimi diskurznimi označevalci 95

6.2.2 Mhm, aha, aja 97

6.2.2.1 Pragmatične vloge mhm, aha in aja 97

6.2.2.2 Položaj mhm, aha in aja v izjavi 101

6.2.2.3 Sopojavljanje aha in mhm z drugimi diskurznimi označevalci 102

6.2.3 Ne?, a ne?, ali ne?, jel? 104

6.2.3.1 Pragmatične vloge ne? 105

6.2.3.2 Položaj ne? v izjavi 108

6.2.3.3 Sopojavljanje ne? z drugimi diskurznimi označevalci 110

6.2.4 No 111

6.2.4.1 Pragmatične vloge no 111

6.2.4.2 Položaj no v izjavi 114

6.2.4.3 Sopojavljanje no z drugimi diskurznimi označevalci 116

6.2.5 Eee, mmm ... 117

6.2.5.1 Pragmatične vloge eee 117

6.2.5.2 Položaj eee v izjavi 122

6.2.5.3 Sopojavljanje eee z drugimi diskurznimi označevalci 122

6.2.6 Dobro, v redu, okej, prav 124

6.2.6.1 Pragmatične vloge dobro, v redu, okej in prav 125

6.2.6.2 Položaj dobro, v redu, okej, prav v izjavi 127

6.2.6.3 Sopojavljanje dobro, v redu, okej, prav z drugimi diskurznimi označevalci 128

6.2.7 Glejte/poglejte, veste 130

6.2.7.1 Pragmatične vloge glejte in veste 130

6.2.7.2 Položaj glejte in veste v izjavi 133

6.2.7.3 Sopojavljanje glejte in veste z drugimi diskurznimi označevalci 135

6.2.7.4 Čakajte in drugi sorodni izrazi 135

6.2.8 Mislim 137

6.2.8.1 Pragmatične vloge mislim 137

6.2.8.2 Položaj mislim v izjavi 138

6.2.8.3 Sopojavljanje mislim z drugimi diskurznimi označevalci 138

6.2.8.4 Ne vem in drugi sorodni izrazi 138

6.2.9 Zdaj 141

6.2.9.1 Pragmatične vloge zdaj 141

6.2.9.2 Položaj zdaj v izjavi 143

6.2.9.3 Sopojavljanje zdaj z drugimi diskurznimi označevalci 144

6.2.9.4 Drugi sorodni izrazi 145

6.2.10 Oporni signali: mhm, ja, aha, aja, dobro, okej, tako, tudi, seveda 146

6.2.10.1 Pragmatične vloge opornih signalov 147

6.2.10.2 Položaj opornih signalov v diskurzu 148

6.2.10.3 Sopojavljanje opornih signalov 149

6.2.11 Sklep 151

6.3 Analiza popravljanj 156

6.3.1 Sintagmatsko-paradigmatski vidik popravljanj 156

6.3.2 Pragmatični vidik popravljanj 160

6.3.3 Struktura popravljanj v korpusu Turdis-1 164

7 DISKUSIJA 169

7.1 Naravni jezik, ujet v tehnologijo 169

7.2 Vključevanje analiziranih konceptov v strojno simultano prevajanje govora 170

7.3 Diskusija o rezultatih z vidika analize diskurza 172

8 POVZETEK 176

9 LITERATURA IN VIRI 179

9.1 Seznam literature 179

9.2 Seznam spletnih strani 185

9.3 Viri 187

Stvarno kazalo 188

PRILOGA 1: Prepis pogovorov v korpusu Turdis-1 191

Tabela 1: Primerjalna preglednica projektov in sistemov strojnega simultanega prevajanja govora. 31

Tabela 2: Oznake v programu Transcriber in v ilustrativnem gradivu v nalogi. 76

Tabela 3: Število in dolžina pogovorov glede na različne kriterije. 77

Tabela 4: Število govorcev glede na spol. 77

Tabela 5: Število govorcev glede na narečni izvor. 77

Tabela 6: Nekatere značilnosti posameznih klicateljev. 78

Tabela 7: Nekatere značilnosti posameznih turističnih agentov. 79

Tabela 8: Pomenski opis analiziranih diskurznih označevalcev. 151

Tabela 9: Usmerjenost analiziranih diskurznih označevalcev k predhodni ali prihodnji vsebini. 152

Tabela 10: Usmerjenost analiziranih diskurznih označevalcev k sogovorniku. 153

Tabela 11: Analizirani diskurzni označevalci kot označevalci odnosa govorca do vsebine. 153

Tabela 12: Analizirani diskurzni označevalci pri organiziranju poteka diskurza. 154

Tabela 13: Najznačilnejši položaji diskurznih označevalcev v izjavi. 154

Tabela 14: Število besed v popravljenem delu besedila v korpusu Turdis-1. 165

Tabela 15: Popravljalna sredstva pri popravljanjih, kjer je prekinitev sredi besede. 166

Tabela 16: Popravljalna sredstva pri popravljanjih, kjer je prekinitev med besedami. 166

Tabela 17: Preglednica ponovljenih elementov v popravku v korpusu Turdis-1 po odstotkih. 167

Slika 1: Shema zgradbe direktnega sistema strojnega prevajanja (vir: Wong, 2001). 17

Slika 2: Shema zgradbe sistema strojnega prevajanja z interlingvo (vir: Wong, 2001). 17

Slika 3: Shema zgradbe prenosnega sistema strojnega prevajanja (vir: Wong, 2001). 18

Slika 4: Shema poteka signala pri snemanju telefonskih pogovorov za Turdis. 72

Slika 5: Položaj diskurznega označevalca ja v izjavi. 95

Slika 6: Položaj diskurznega označevalca ne? v izjavi. 110

Slika 7: Položaj diskurznega označevalca no v izjavi. 116

Slika 8: Položaj eee v izjavi po odstotkih. 122

Slika 9: Položaj dobro, v redu, okej, prav v izjavi. 128

Slika 10: Položaj glejte v izjavi. 134

Slika 11: Položaj zdaj v izjavi po odstotkih. 144

Slika 12: Razmerja pogostosti uporabe posameznih opornih signalov. 146

Slika 13: Položaj opornih signalov glede na izjavo govorca. 149

[TAso16.trs]⁴

Aso1: dober dan [ime] pri telefonu

K11: dober dan [priimek] tukaj

K11: imela[m/e:la] bi nekaj vprašanj v zvezi z letovanjem v južni Dalmaciji

K11: [SOGOVORNIK_mhm]

K11: in sicer me predvsem zanimajo [angl-]all inclusive[-angl] ponudbe

K11: zdaj[z/a:j] nekaj sem gledala po katalogu sicer ampak bi skoraj želela s prve roke dobit[*] kaj več informacij

K11: [SOGOVORNIK_mhm] zanima me pa tisti ta[*] pravi [angl-]all inclusive[-angl]

K11: taki[*][+SOGOVORNIK_mhm] ko[*] bi bil čim bolj podoben[pOd/o:bn] temu kaj[*] je recimo v Turčiji ali[al] pa [1]

K11 [prekr]: [2] v Grčiji v ...

Aso1 [prekr]: tega ni ne

K11: tega ni ?

K11 [prekr]: čisto ta[*] pravega torej ni

Aso1 [prekr]: tega ni

K11 [prekr]: kaj pa je najboljše od [1]

Aso1 [prekr]: po pravici povedano [NERAZUMLJIVO-]tega ni ne[-NERAZUMLJIVO]

K11: [2] tega kar obstaja recimo ?

Aso1: eeeh[+IZDIH][.]

Aso1: dober je tale eee v hotelu Faraon v Trpanju [.]

Aso1: potem[+SOGOVORNIK_ja] zdaj[z\E] tudi[t/u:t] [.] no še še mogoče še boljši je v Osminah [.] v Slanem [+SOGOVORNIK_mhm]

Aso1 [prekr]: tudi[t/u:t] ta je zelo v redu mislim[+NERAZUMLJIVO]

K11 [prekr]: mhm tega poznam

Aso1 [prekr]: poznate ?

K11 [prekr]: tega poznam ja

Aso1 [prekr]: no [1]

K11 [prekr]: ja

Aso1: [2] ta je [.] po mojem vseeno[vsE*E:n] na tem področju še eden[*E:dn][SOGOVORNIK_mhm] [.] tako[t/a:k] no [.] najboljših[+SMEH][+SOGOVORNIK_mhm] eee

Aso1: v[O][IZG] redu je pa tudi tale v Epidaurusu

K11: to pa [1]

K11 [prekr]: [2] je ?

Aso1 [prekr]: s tem so [1]

Aso1: [2] bili[bl/i:] tudi[t/u:d] zadovoljni

Aso1 [prekr]: v Cavtatu

K11 [prekr]: [NERAZUMLJIVO-]kje je to ?[-NERAZUMLJIVO]

Aso1 [prekr]: čisto[tS/i:st] na koncu[k*O:nts] v Cavtatu ja ja

K11 [prekr]: [NERAZUMLJIVO-]mhm Cavtat [.] aha "črna gora" ja[-NERAZUMLJIVO]

Aso1: ja

Spontano govorjeno besedilo je lahko prek pisnega prenosnika težko razumljivo celo za človeka, pa je v zgornjem primeru ročno transkribirano, ne strojno razpoznano. Kaj v spontanem govorjenem diskurzu je torej tako različno od nespontanega pisnega diskurza, da dodatno otežuje strojno prevajanje? V spontanem govorjenem diskurzu (torej tudi v pogovoru, glej 4.1.1) je interakcija sogovornikov sprotna, besedilo torej vedno tvorita vsaj dva ali več »avtorjev« – lahko tudi v istem trenutku (hkratni oz. prekrivajoči govor). Vse, kar je izgovorjeno, je praviloma (če je sogovornik pozoren, če ni motenj v kanalu ipd.) hkrati tudi posredovano sogovorniku/naslovniku, je del besedila. Govorni prenosnik omogoča prenašanje pomena tudi s prozodijo (intonacijo, premori, jakostjo, poudarki itd.) – večino teh informacij pri pretvorbi govora skozi pisni prenosnik (zapisano besedilo) izgubimo. Glasovna podoba besed je pogosto drugačna, kot jo z zapisom predvidimo v pisnem besedilu in ki velja za knjižno normo. Tudi obliko-skladenjska vloga nekaterih besed je lahko drugačna kot v pisnem diskurzu, ki običajno sledi knjižni normi: taki ko bi bil, čisto ta pravega... V spontanem govorjenem diskurzu govorci zelo pogosto uporabljajo nekatere besede, ki so v pisnem diskurzu nasprotno zelo redke: mhm, no, eee, ja, aha... Skladenjska struktura v spontanem govorjenem diskurzu očitno omogoča bolj svoboden besedni red, popravljanja, pogosta ponavljanja, nedokončane izjave ipd. Prav tako se zdi, da se v spontanem govorjenem diskurzu implicitno, s kontekstom, posreduje več pomena kot v nespontanem pisnem diskurzu. Sklenemo lahko, da se kažejo razlike med spontanim govorjenim in nespontanim pisnim diskurzom tako rekoč na vseh jezikovnih ravneh.

V tujini so se pri razvoju sistemov strojnega simultanega prevajanja govora seveda srečavali s problemi, ki izhajajo iz značilnosti spontanega govorjenega diskurza. Poglejmo, kaj so v nekaterih večjih projektih ugotovili ob tem.

3.2Pogovorni govor v sistemih strojnega simultanega prevajanja govora

Raziskovalci, ki so razvijali sisteme za strojno simultano prevajanje govora, so hitro odkrili, da značilnosti pogovornega govora močno otežujejo to nalogo.

V projektu C-STAR (http://www.c-star.org/main/english/cstar2/), kjer je združena večina večjih centrov, ki razvijajo tehnologije strojnega simultanega prevajanja govora (glej 2.2.1), med drugim ugotavljajo, da uspešno strojno simultano prevajanje govora ne more biti doseženo s preprostim združevanjem modulov za razpoznavo govora in strojno prevajanje pisnih besedil, ampak se je treba problema lotiti celostno. Izjave, ki jih tvorimo v pogovoru, namreč vsebujejo netekočnosti, obotavljanja, ponavljanja, napačne začetke... Pogovor tudi ni sestavljen iz povedi v običajnem pomenu besede in ne vključuje ločil, ki bi ga razdelila na slovnične enote. Problem je tudi razpoznava govora, ki običajno ni stoodstotno pravilna. Napake pri razpoznavanju nastajajo tudi zaradi hrupov, ki se pojavijo med snemanjem pogovora, npr. kašljanje, smeh, treskanje vrat, zvonjenje telefonov..., in so lahko napačno razpoznani kot neka beseda. Naslednji problem je velika dinamičnost človeškega govora – pri hitrem govoru je odstotek napak pri razpoznavi večji. Za uspešno strojno simultano prevajanje govora se torej ne moremo zanašati na stoodstotno razpoznavo ali na sintakso, ki bi sledila enakim pravilom kot pri pisnem besedilu. Pot vidijo prej v semantično verodostojnih interpretacijah namena tvorca, v interpretaciji izjav, pri čemer bi ignorirali za prenos sporočila manj pomembne besede ali dele izjave.

Podobno ugotavljajo v projektu Verbmobil (http://verbmobil.dfki.de/ verbmobil/VM.English.Mail.30.10.96.html). Razpoznava pogovornega govora mora obvladovati značilnosti, kot so hmkanje, obotavljanja, netekočnosti, ponavljanja... Namesto ločil, ki bi delila slovnične enote povedi, se lahko zanaša samo na intonacijo in premore med govorom. Navajajo primer, da je mogoče izjavo v nemškem jeziku »Ja zur Not geht es auch am Samstag« odvisno od intonacije prevesti kot: »Da, če je treba, bo sobota v redu.« ali »Da, če je treba. Je možno tudi v soboto?«.

Nadalje se mora strojno simultano prevajanje govora spopadati še z vsemi značilnostmi jezika, ki otežujejo tudi strojno prevajanje pisnega besedila. Ti problemi so torej skupni strojnemu prevajanju pisnih besedil in strojnemu simultanemu prevajanju govora. Izhajajo predvsem iz kontekstne umeščenosti jezika, zaradi česar lahko marsikaj v jeziku ostane implicitno, saj se v medčloveški komunikaciji pomen posreduje tudi s kontekstom. (Kay, Gawron, Norvig, 1994: 11-36) navajajo več primerov, kjer situacijska umeščenost jezika predstavlja velik problem za strojno prevajanje.

V projektu LC-STAR obravnavajo probleme strojnega simultanega prevajanja govora, ki izhajajo iz značilnosti pogovora, na kratko (Ueffing et al., 2002): težave strojnega simultanega prevajanja govora v veliki meri povzroča razpoznava govora, kjer nastajajo napake, in značilnosti pogovornega govora, kjer so sintaktične strukture različne od struktur v pisnem besedilu. Sistem strojnega simultanega prevajanja govora mora biti robusten za take napake. Pot za dosego robustnosti vidijo v podatkovno vodenih metodah in statističnih pristopih, ki temeljijo na velikih korpusih. Z jezikovnimi pravili bi po mnenju konzorcija LC-STAR težko obvladovali lastnosti pogovornega govora.

Natančna raziskava pogovornega govora v luči strojnega simultanega prevajanja govora je bila narejena za jezikovni par španščina-angleščina v okviru projekta Artwork (Wiebe et al., 1996; Wiebe et al., 1997), ki je potekal na državni univerzi v Novi Mehiki (New Mexico State University). Namen projekta je bil raziskovanje procesiranja spontanega govorjenega diskurza v strojnem simultanem prevajanju govora, torej zelo soroden ciljem te naloge, vendar širše zastavljen. V prvem letu so primerjalno raziskovali razlike med govorjenim in pisnim besedilom (Wiebe et al., 1994) na primerih 25 pogovorov dogovarjanja za poslovni sestanek, ki so jih posneli v studiu in so bili simulirani. Pregledali so številne probleme, povezane s strojnim prevajanjem (ne samo govora, ampak tudi pisnih besedil), in jih poimenujejo tako: netekočnosti, narečne posebnosti (tudi kalki), anafora, elipse, glagolske oblike, sintaksa, diskurzivne strategije. V nadaljevanju se osredotočijo predvsem na probleme, ki so značilni zlasti za strojno simultano prevajanje govora. To so po njihovih ugotovitvah označevalci diskurza, implicitnost in preeksplicitnost, netekočnosti, konvencionalne rabe, dvoumnosti, anafore. V naslednjih fazah projekta (Wiebe et al., 1996; Wiebe et al., 1997) razvijejo tudi konkretne rešitve, kako obravnavati navedene značilnosti in kako to implementirati v sistem strojnega simultanega prevajanja govora.

Pri razvoju sistemov strojnega simultanega prevajanja govora torej raziskovalci ugotavljajo podobne probleme, ki izhajajo iz značilnosti pogovora. Sodelovanje z jezikoslovjem (ali v obliki vključevanja pravil ali gradnje in označevanja korpusov) pri premoščanju teh problemov prinese večjo učinkovitost, s tem da so novejše raziskave bolj naklonjene korpusnim pristopom kot pravilom (npr. LC-STAR).

3.3Simultano tolmačenje

Vse naštete značilnosti pogovornega govora mora obvladovati tudi simultani tolmač – človek.

Kot poudarja (Markič, 1999: 171), »tolmačenje ni prevajanje besede za besedo. Tolmačenje govora v izvirnem jeziku pomeni prenašanje semantične, konotativne in estetske vsebine v drug jezik in pri tem uporabljanje leksikalnih, sintaktičnih in stilističnih sredstev drugega (ciljnega) jezika.« Za to delo mora imeti tolmač dobro razvit dolgoročni in kratkoročni spomin ter izredno sposobnost koncentracije. Sposoben mora biti poslušati govor v izvirnem jeziku, ga podajati v ciljnem jeziku ter hkrati poslušati in preverjati sebe, včasih pa mora ob poslušanju tudi brati besedilo. S stališča večopravilnosti, ki poteka ob simultanem tolmačenju, ima stroj prednost pred človekom. Prav tako je pri stroju več možnosti za enostavnejši prenos na nova komunikacijska področja, kjer danes tolmačenje ni običajno. Ker je človeški tolmač zelo drag, je namreč tolmačenje običajno le v nekaterih situacijah, čeprav se tudi spisek teh vse bolj daljša. Tradicionalne vrste tolmačenja so ob poslovnih srečanjih, v sklopu sodnega postopka in tolmačenje za potrebe skupnosti (v upravi, šolah, bolnišnicah...). Tolmač ne more kar tako prevzeti tolmačenja področja, s katerim se pri svojem poklicnem delu pred tem še ni srečal, pač pa se mora prej seznaniti s področjem in usvojiti terminologijo (s pomočjo enciklopedij, literature s tega področja, podatkovnih baz, interneta). Pa tudi za področje, ki ga običajno pokriva, mora nenehno ažurirati terminologijo, zbirati fraze, izgovorjavo lastnih imen ipd. (Popović, 1999).

3.4Raziskave spontanega govorjenega diskurza v slovenščini

Sodelovanje tehnoloških ved in jezikoslovja pri razvoju govornih tehnologij se v glavnem opira na tradicionalno jezikoslovje. Vendar moramo pri procesiranju pogovornega govora vedeti, da je »/z/godovinski razvoj jezikoslovja /.../ malone v celoti minil v proučevanju pisnih oblik jezikovne rabe. Po drugi strani tradicionalna lingvistika jezik večinoma obravnava kot specifičen sistem pravil, pri čemer je njegova raba najpogosteje drugotnega pomena.« (Vitez, Zwitter Vitez, 2004: 3) Zato je temeljna teza te disertacije, da se je treba pri razvoju govornih tehnologij, ki bi uspešno procesirale pogovorni govor, nasloniti na tiste veje jezikoslovja, ki preučujejo spontan govorjeni diskurz, in to v vsakdanji jezikovni rabi. Širše gledano največ teh raziskav najdemo znotraj raznolikega področja analize diskurza. V nadaljevanju tega poglavja predstavljam pregled teh raziskav za slovenski jezik.

Do devetdesetih let 20. stoletja se je o govorjenem jeziku razmišljalo predvsem s stališča uresničevanja knjižne norme. Primer take razprave je med drugim v (Kaluža, 1977a; Kaluža, 1977b), kjer se kritično opredeljuje do nezbornih prvin stavčnofonetične in pravorečne narave v govoru radijskih novinarjev in napovedovalcev. Druge vrste raziskav govorjenega jezika so potekale v okviru dialektologije, ki pa se spet osredotoča predvsem na jezikovno podobo (glasoslovno, oblikoslovno, manj sintaktično in semantično ali besediloslovno). Raziskave spontanega govorjenega diskurza v slovenščini s pristopi analize diskurza se začnejo širše v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.

Precej prispevkov o analizi diskurza je zbranih v tematski številki Uporabnega jezikoslovja (Kovačič, 1994a). Od teh le en raziskuje pogovor (Kovačič, 1994b), in sicer je v središču zanimanja odzivnost kot eno izmed osnovnih gibal v poteku pogovora in hkrati temelj ene najpogosteje obravnavanih analitičnih enot pogovora, bližnjih parov. Vendar primere navaja delno iz leposlovja (Shakespeare), delno iz tuje strokovne literature.

Naslednja publikacija, kjer je posebno poglavje posvečeno tudi analizi diskurza, je zbornik Jezik za danes in jutri (Štrukelj, 1998). Govorjeni diskurz je analiziran v prispevku (Schlamberger Brezar, 1998), ki je usmerjen v raziskavo usmerjevalcev (konektorjev) v diskurzu in temelji na analizi avtentičnih govorjenih diskurzov (simulacije pogajanj in televizijske okrogle mize); v (Sivec, 1998) je predstavljena razčlemba utemeljevalnega diskurza v razredu z metodami retorike, teorije argumentacije, jezikovne pragmatike in kritične analize diskurza, analiza pa temelji na učni uri, posneti leta 1996 na Škofijski gimnaziji; v (Kranjc, 1998b) pa je z metodo konverzacijske analize (angl. conversation analysis) analiziran govor predšolskih otrok, pri čemer je pozornost usmerjena v razlike med obliko in pomenom izrekov. Ta prispevek se navezuje na obširnejše raziskave govora predšolskih otrok oz. jezikovne zmožnosti predšolskih otrok, kot se kaže v njihovem spontanem govoru z odraslimi ter otroki, narejene v (Kranjc, 1995) in (Kranjc, 1998a) ter v izdaji (Kranjc 1999). Te raziskave poleg koverzacijske analize vključujejo tudi raziskave slovnične zmožnosti na besedotvorni, oblikoslovni, skladenjski in besediloslovni ravnini. Gradivo za analize je bilo zbrano s kombinacijo etnografske in prilagojene eksperimentalne metode (Kranjc, 1999: 32), posneto z diktafonom in videokamero ter nato fonetično prepisano.

V zadnjih nekaj letih so raziskave govorjenega diskurza vse pogostejše: (Pirih Svetina, 1999/00) analizira šolsko uro pouka književnosti glede na lingvistične enote dejanje, korak, vloga, izmenjava in transakcija, za gradivo vzame videoposnetek učne ure književnosti v osmem razredu osemletke; v (Ilc, 2001/02) najdemo diskurzivno analizo športnega komentarja z vidika tematskih elementov in prozodije, analiza je narejena na posnetkih dveh različnih športnih komentarjev istega dogodka; v (Verdonik, 2003) je bila narejena analiza nesporazumov v komunikaciji z metodami jezikovne pragmatike na primeru štirih soočenj gostov v dnevnoinformativni televizijski oddaji.

Raziskave govorjenega diskurza se usmerjajo tudi v govor politikov v mestnih občinah, parlamentu in javnih medijih. (Krajnc, 2004) analizira besedilnoskladenjske značilnosti govorjenega jezika na gradivu s sej Mestnega sveta Mestne občine Maribor. Loči skladenjske modifikacije besedilnega povezovanja (nedokončane skladenjske zgradbe, spremembe besednega reda, paralelizem), situacijsko odvisne modifikacije skladenjskih zgradb in modelne skladenjske zgradbe, vračanja in kopičenja. (Hribar, 2001/02) analizira skladenjsko zapletenost povedi v govorjenem jeziku politikov, (Modrijan, 2004) pa skuša na podlagi korpusne metodologije ugotoviti določene vzorce v rabi oblik zaimkovnega in nominalnega naslavljanja med slovenskimi politiki.

Za strojno simultano prevajanje govora zanimive so na tem področju raziskave prozodije slovenskega govora, med drugim predstavljene v (Vitez, Zwitter Vitez, 2004), in skladnje spontanega slovenskega govora (Smolej, 2004b idr.). V (Vitez, Zwitter Vitez, 2004) avtorja ugotavljata diskurzne vloge posameznih kazalcev intonacije, tj. tonske višine, jakosti, spremembe v trajanju posameznih segmentov, premorov. Na podlagi intonacijskih kriterijev zamejita osnovno enoto analize, govorjeni odstavek, in razčlenita njegova glavna sestavna dela, preambulo in remo. Raziskava skladnje spontanega govora v (Smolej, 2004b) prinese v slovenskem prostoru novo in zanimivo razlago spontano tvorjenih struktur s stališča sintagmatske in paradigmatske osi (glej tudi 4.4).

Sklenemo lahko, da so bile raziskave narejene ali za diskurz v razredu ali javni diskurz prek medijev ali za diskurz politikov ter za otroški govor. Hkrati s to raziskavo pa se že pojavljajo širše raziskave spontanega govorjenega diskurza tudi v drugih vsakdanjih situacijah (Smolej, 2004b; Vitez, Zwitter Vitez, 2004). Pogosto so raziskave usmerjene v različne pragmatične, diskurzne vidike, nekajkrat je v središču zanimanja skladenjski vidik. Nobena od navedenih raziskav analize diskurza ni narejena z vidika uporabnosti v strojnem simultanem prevajanju govora ali širše v govornih tehnologijah.

3.5Cilji raziskave

Zgornje razmisleke in preglede lahko strnem v naslednje točke:

• V zadnjih letih se pri razvoju modelov za prevajanje govorjenega besedila favorizirajo statistični korpusni ali hibridni pristopi.

• Višjo kvaliteto je mogoče doseči z omejevanjem sistema na neko komunikacijsko področje.

• Implementacija sistemov strojnega prevajanja pisnega besedila v sisteme strojnega simultanega prevajanja govora ni posebno uspešna.

• Razlike med strojnim prevajanjem pisnih besedil in strojnim simultanim prevajanjem govora izhajajo iz razlik med spontanim govorjenim diskurzom in nespontanim pisnim diskurzom, ki se kažejo na vseh jezikovnih ravneh .

• Tradicionalno jezikoslovje je temeljilo predvsem na raziskovanju pisnega diskurza, spontan govorjeni diskurz je običajno predmet raziskav na področju analize diskurza.

Ti sklepi spodbujajo osrednjo tezo te raziskave, da se je pri razvoju tehnologije za strojno simultano prevajanje smiselno opreti na raziskave analize diskurza. Stična točka so lahko ustrezno označeni korpusi ali jezikovna pravila, vendar novejši trendi kažejo na večjo uspešnost korpusnih pristopov. Gradnja sistemov strojnega simultanega prevajanja govora je v začetku smiselna samo za omejeno komunikacijsko področje, v tej nalogi bo to telefonsko posredovanje informacij v turistični agenciji, turistični pisarni in hotelski recepciji. Področje je izbrano glede na mednarodne usmeritve na področju strojnega simultanega prevajanja govora, ki se naslanjajo na usmeritve in potrebe v gospodarstvu, glede na usmeritve v razvoju lokalnega okolja in glede na razpoložljive jezikovne vire (predvsem pridobitev jezikovnih virov v projektu LC-STAR). Temeljna cilja nadaljnje raziskave sta naslednja:

• pregledati različne metode analize diskurza in predstaviti tiste koncepte, ki z jezikovnodiskurzivnega stališča odgovarjajo na probleme pri procesiranju pogovornega govora, ki izhajajo iz značilnosti spontanega govorjenega diskurza,

• preveriti moč izbranih konceptov v analizi vsakdanje jezikovne rabe v slovenskem jeziku na izbranem komunikacijskem področju.

4ANALIZA DISKURZA

V tem poglavju skušam uresničiti prvi del ciljev. Analiza diskurza je poimenovanje za zelo raznovrstne pristope, zato najprej naredim kratek pregled tega področja, pri tem v podpoglavju o diskurzu razjasnim tudi nekatera osnovna terminološka vprašanja. V nadaljevanju predstavim v skladu z zastavljenimi cilji in izbranimi usmeritvami izbrane koncepte: strukturo pogovora, kot jo razišče konverzacijska analiza, diskurzne označevalce ter popravljanja.

4.1Pregled področja

Analiza diskurza (angl. discourse analysis ali discourse studies) ni enotna metoda, pač pa prej skupno ime za številne izredno raznovrstne metode v različnih družboslovnih in humanističnih vedah, katerih skupna točka je preučevanje diskurza. Razvijati so se začele v šestdesetih letih dvajsetega stoletja znotraj različnih vej znanosti: filozofije, sociologije, jezikoslovja, literarne teorije, ter se kasneje nadaljevale tudi v drugih vejah: antropologiji, komunikologiji, pedagogiki, psihologiji... Analiza diskurza tako pomeni večdisciplinarne in meddisciplinarne pristope, kar je po eni strani njena moč, po drugi pa lahko tudi vzrok za zmedo. Za pričujočo raziskavo je variabilnost analize diskurza prednost, saj nudi širok izbor različnih metod, ki izhajajo iz različnih vej humanističnih in družboslovnih znanosti, med katerimi lahko iščemo najustreznejše za analizo s ciljem podpore sistemom strojnega simultanega prevajanja govora.

4.1.1Diskurz

Tudi v vsakdanjem življenju uporabljamo termin diskurz v delno različnih pomenih. Slovar slovenskega knjižnega jezika definira diskurz kot pogovor, zlasti o kaki pomembnejši temi. Jezikovna raba kaže drugače: da se termin diskurz pogosto nanaša na obliko jezikovne rabe, obliko javnega govora (javni diskurz, politični diskurz, filozofski diskurz, teoretski diskurz, moški diskurz, diskurz v medijih...) in nikakor ne vključuje samo govora, ampak tudi pisna besedila. Lahko pa se nanaša tudi na ideologijo, ki je običajno posredovana in propagirana z neko jezikovno rabo: npr. marksistični diskurz, konzervativni diskurz, neoliberalistični diskurz...

Analiza diskurza najpogosteje definira diskurz kot jezikovno rabo, torej rabo jezika v aktualiziranem kontekstu – s tem ne mislimo samo jezikovnega konteksta, ampak tudi nejezikovni kontekst (mentalni, fizični in socialni svet, prenosnik itd. (prim. Verschueren, 2000). Slovenski avtorji poleg umeščenosti diskurza v kontekst v definiciji diskurza omenjajo, da gre za preučevanje jezikovnih dogajanj na nadpovedni jezikovni ravni, npr. (Kovačič, 1994a: 5; Kranjc, 1999: 61). Bolj natančna je definicija van Dijka (van Dijk, 1997a), ki poveže diskurz z govornim dogodkom. Tej definiciji sledim v tej nalogi. Meje diskurza so povezane z mejami govornega dogodka (čeprav obstajajo tudi dvomljivi primeri, npr. dolge parlamentarne razprave o neki temi, ki se lahko razvlečejo tudi na več dni). Diskurz po njegovem vključuje tri dimenzije govornega dogodka – jezikovno rabo, kognicijo in interakcijo v družbenih razmerjih. Analiza diskurza pogosto raziskuje prav razmerja med temi ravninami.

Termin govorni dogodek izhaja iz etnografije govora (njegov avtor je Hymes, povzeto po (Coulthard, 1985)) in pomeni največje jezikovne enote, za katere lahko ugotovimo jezikovno strukturo. Ne sovpada nujno z govorno situacijo, saj se v isti situaciji lahko zgodi več govornih dogodkov. Razmerje med govornim dejanjem, kot izhaja iz dela Austina (Austin, 1990) in Searla (Searle, 1969), in govornim dogodkom je hierarhično: govorni dogodek lahko sestoji iz več govornih dejanj, vendar iz najmanj enega. Hymes ni ponudil nobenega podobnega spiska za govorne dogodke, kot je Searle za govorna dejanja, tako si večina raziskovalcev glede na trenutne potrebe tvori posamezne kategorije govornih dogodkov. Govorni dogodek je npr. telefonski pogovor, šolska ura, razgovor za službo, med obiskom v zdravniški ordinaciji ipd.

Naslednje pomembno vprašanje za definicijo diskurza v okviru analize diskurza je, ali naj se termin nanaša samo na govorni prenosnik ali naj podobno kot v vsakdanji rabi vključuje tudi pisnega. Avtorji se glede tega odločajo različno. Nekateri celo postavijo besedilo in diskurz kot protipomenki, pri čemer se prva nanaša na pisni prenosnik in druga na govornega. Tukaj tega ne razumem tako (glej spodaj definicijo besedila). Navezava diskurza na govorni dogodek sicer ne vključuje pisnega prenosnika, vendar je lahko tudi to oblika interakcije (sploh nekatere zvrsti, npr. dopisovanje), z novimi elektronskimi mediji pa se meja med govornim in pisnim prenosnikom zabrisuje, npr. komunikacija prek pisnega prenosnika sprejema lastnosti govornega prenosnika (spontanost, hitra odzivnost, pogovorna zvrst jezika...). To govori v prid razširitve termina tudi na pisni prenosnik, kar je pogosta praksa, vendar ima taka razširitev tudi pasti: meja med diskurzi je potem še manj jasna (npr. članki v enciklopediji ali zborniku: je to en diskurz ali več diskurzov?), interakcija skozi knjige, revije ipd. je manj očitna (toda enako velja za radijski in televizijski diskurz, kjer je meja med govornim in pisnim prenosnikom lahko zabrisana v nasprotni smeri: govor je vnaprej napisan). V tej nalogi sledim definicijam, po katerih lahko poteka diskurz prek govornega ali pisnega prenosnika in ustrezno ločim govorjeni in pisni diskurz.

Pogovor (tudi konverzacija, angl. conversation) je običajno definiran kot vrsta diskurza, ki lahko poteka samo prek govornega prenosnika in pri katerem sodelujeta najmanj dve osebi (Kranjc, 1996/97; Kovačič, 1994a). Nekateri raziskovalci ločijo neformalni vsakdanji pogovor (npr. klepet s prijatelji) od institucionalnega pogovora v okviru institucij (npr. predstavitev dokazov na sodišču) (Pomerantz in Fehr, 1997: 64) ter prištevajo k pogovorom samo neformalni pogovor. Podobno, čeprav še bolj določno (Kranjc, 1999: 62) navaja, da je treba pri definiciji pogovora upoštevati javnost oziroma zasebnost komunikacije in socialno razdaljo med govorcema ter njun status in vlogo v družbi. Pogovor je torej ena od diskurznih vrst in podpomenka diskurza, pa tudi spontanega govorjenega diskurza. Ker v pričujoči raziskavi analiziram telefonske pogovore, zlasti v analizah pogosto uporabljam to podpomenko.

Nazadnje še opozorimo, da se termin diskurz lahko nanaša tudi na druge vrste komunikacij (s sliko, glasbo), zlasti kadar so prepletene z jezikovno.

V razmerju do diskurza je treba definirati še besedilo. Besedilo se zgodi v govorjeni ali pisni obliki, v obliki poslušanja ali branja. Če je besedilo produkt govorjenega diskurza, govorim o govorjenem besedilu, če je nastalo v pisnem diskurzu, pa o pisnem besedilu. Govorjeno besedilo je običajno spontano tvorjeno (je spontano besedilo), pisno besedilo pa je običajno nespontano tvorjeno, čeprav obstajajo tudi mejni primeri (branje, nekatere vrste komunikacije prek svetovnega spleta...). Ko besedila analiziramo, imamo pred seboj produkt procesa diskurza. Izraz besedilo (tekst) se ponavadi nanaša na ta produkt, in sicer najpogosteje na besedilo v pisni obliki, ker je ta jasneje zaznavna (Kranjc, 1996/97).

4.1.2Temeljni pristopi k analizi diskurza

Vrnimo se nazaj k pojmu diskurz in trem temeljnim dimenzijam, ki jih vključuje – jezikovna raba, kognicija in interakcija v družbenih razmerjih. V nadaljevanju povzemam po (van Dijk, 1997a).

Če se osredotočimo na jezikovno dimenzijo diskurza, lahko tudi pri analizi diskurza začnemo z opazovanjem posameznih elementov jezika, način, kako je jezik uporabljen pri pisanju ali govorjenju in kako je to povezano z diskurzom. Tako npr. preučujemo izgovorjavo, poudarke, intonacijo v diskurzu. Posebno pozornost lahko namenimo vlogi nejezikovnih zvokov in nejezikovne aktivnosti, ki spremlja jezikovno komunikacijo, v diskurzu.

Nadalje lahko opazujemo slovnično strukturo in obliko, način, kako si sledijo besede, besedne zveze, stavki ali izjave... Vendar gre v nasprotju s tradicionalnim jezikoslovjem analiza diskurza pri tem preko meje povedi in opazuje, kako na strukturo in oblike izjav vpliva aktualiziran kontekst – jezikovni (sobesedilo) in nejezikovni (okoliščine). Zaradi tega je tako imenovana slovnična pravilnost v analizi diskurza relativen pojem, saj je lahko v nekem sobesedilnem okolju povsem ustrezna ali vsaj nemoteča.

Eden osrednjih pojmov diskurznega opisa je tudi pomen. Vendar je termin pomen problematičen in se mu raziskovalci raje izogibajo, saj je zelo dvoumen in lahko pomeni marsikaj. (van Dijk, 1997a) razlaga raziskave semantike v okviru analize diskurza s pomočjo termina propozicija, ki se nanaša na aktualizirani pomen izreka. Raziskave se osredotočijo na razmerja med elementi znotraj propozicije in na razmerja med propozicijami in diskurzom. Eden osrednjih pojmov pri tem je koherenca (smiselna povezanost besedila (Beaugrande, Dressler, 1992)). Analiza diskurza npr. preučuje vrste in načine pomenske povezanosti enot v diskurzu, npr. z referiranjem, z razporeditvijo znanega in novega (tema – rema), na makro ravni opazuje topike diskurzov ipd.

Redkeje se analiza diskurza osredotoči tudi na slog, npr. na način, da primerjajo različna besedila o isti temi in ugotavljajo variacije med besedili, npr. kateri izrazi so izbrani, kakšne so intonacija in druge prozodične lastnosti, kako so strukturirane izjave...

In nenazadnje lahko opazujemo tudi celotno formalno strukturo diskurza, določimo običajne komponente in njihove značilnosti. Običajno hitro prepoznamo začetek in zaključek diskurza in ju ločimo od preostalega dela diskurza: nagovor in slovo v pogovoru, naslov v časopisni novici...

Druge veje znotraj analize diskurza raziskujejo bolj družbeno dimenzijo diskurza in ga opazujejo kot akcijo in interakcijo. Diskurz je treba videti tudi kot družbena dejanja, ki jih opravljamo, ko komuniciramo, komunikacija pa poteka v družbeni situaciji.

Eden takih pristopov temelji na teoriji govornih dejanj (Austin, 1990), ki je pri nas od pristopov analize diskurza med bolj pogostimi. Teorija govornih dejanj trdi, da je med sporazumevanjem temeljno dejanje vplivanje na naslovnika in da človek uporablja jezik kot sredstvo za izražanje in posploševanje svojega interesa (Gnamuš Kunst, 1983: 8). Npr. govorec namerava storiti nekaj (recimo se opravičiti) in verjame, da bo s tem zadovoljil naslovnika.

S tem ko se začne diskurz opazovati kot dejanje, akcija in interakcija, se opazijo tudi druge vrste dejanj, ki jih opravljamo med komunikacijo, ne samo zgoraj opisana govorna dejanja. Udeleženci v pogovoru si npr. menjavajo vloge, napadajo drug drugega, se branijo, prepirajo, strinjajo ali ne strinjajo drug z drugim, odzivajo na prejšnje izjave ali pripravljajo naslednje izjave, učijo, sledijo vljudnostnim konvencijam, ustvarjajo in ohranjajo dober vtis ipd. Mnoga od teh dejanj lahko opravljajo naenkrat. Veliko tega je bilo raziskanega na širokem področju konverzacijske analize (angl. conversation analysis) in v ostalih vejah analize diskurza na meji s sociolingvistiko, etnografijo in sociologijo.

Opazovanje diskurza iz družbenega vidika ne pomeni, da analize diskurza, ko opazuje diskurz kot akcijo in interakcijo, ne zanima jezikovna dimenzija diskurza. Predmet preučevanja je lahko tudi tukaj katerikoli jezikovni element na katerikoli jezikovni ravni, vendar vedno kot del tega, kar uporabniki jezika delajo ali dosežejo kot udeleženci v diskurzu, torej kot del jezikovnih aktivnosti, ki so usmerjene k doseganju družbenega dejanja.

Razumevanje, sporazumevanje, interakcija in podobni pojmi ne pripadajo samo družbeni dimenziji, ampak tudi mentalni – kogniciji. Če govorimo o besednem redu, pomenu izjav, koherentnosti, govornih dejanjih, interakciji, predpostavljamo, da imajo uporabniki jezika vedenje. Poznajo pravila, ki vladajo takim strukturam, poznajo strategije in kontekst, v katerem se uporabijo. Uporabniki jezika imajo verjetja, izražajo svoja mnenja, posredujejo ali ustvarjajo ideologije... Te mentalne dimenzije diskurza preučuje predvsem kognitivna psihologija, in sicer preučuje mentalne procese in predstavitve v spominu uporabnika. Ti procesi in predstavitve so po eni strani edinstveni pri vsakem posamezniku, po drugi si uporabniki jezika delijo splošno vedenje o slovnici, diskurznih pravilih, vrednotah, pravilih komunikacije, vedenje o svetu ipd. Poleg individualne kognicije torej obstaja socio-kulturna kognicija.

Mentalne predstave, ki nastajajo ob interpretaciji besedila, niso enostavno kopije besedila in njegovega pomena v aktualiziranem kontekstu, ampak neke vrste mentalni modeli, shematske predstavitve dogodkov, akcij, stanj, verjetij..., o katerih govori diskurz. In obratno, ko hočemo kaj sporočiti, ti modeli služijo za izhodiščno točko. Podobno velja za interakcijo: udeleženci v interakciji aktivirajo, gradijo in nadgrajujejo model trenutnega konteksta in akcij, ki potekajo v njem, aktivnih ali pasivnih. Interpretacija besedila (govorjenega ali pisnega) torej vključuje konstrukcijo modelov, ki temeljijo na pomenu kot semantični predstavitvi, posredovanem jezikovno, na interakcijskih pomenih in funkcijah, na splošnem vedenju in mnenjih itd. To so – za ilustracijo – samo nekateri vidiki kognitivne dimenzije diskurza.

Večina študij analize diskurza je po (van Dijk, 1997a) usmerjena v katero od zgoraj opisanih dimenzij: jezikovno, družbeno, kognitivno. Ker raziskava v tej nalogi poteka z namenom podpore razvoju tehnologij strojnega simultanega prevajanja govora, je smiselno, da se usmeri v tisto, kar je v diskurzu čimbolj merljivo, oprijemljivo, materialno, torej predvsem v jezikovno dimenzijo diskurza, po možnosti celo samo v površinsko besedilo (»besede, kot jih dejansko slišimo ali vidimo« (Beaugrande, Dressler, 1992: 12)). Vendar kot navaja že (van Dijk, 1997a) in kot se kaže skozi analize, je pretirano ločevanje med jezikovno, družbeno in kognitivno dimenzijo nasilno in osiromaši celostno razumevanje delovanja preučevanih elementov v kontekstu, zato pri analizah vključim tudi širši diskurzivni vidik.

4.2Struktura pogovora

Ko skušamo človeški pogovor prevesti skozi tehnologijo, ga moramo, da lahko obvladujemo to nalogo, najprej znati razdeliti na manjše strukturne enote. Največ raziskav strukture pogovora najdemo v okviru konverzacijske analize (najbolj znani avtorji konverzacijske analize so Sacks, Schegloff, Jefferson, Pomerantz in drugi). Konverzacijska analiza je empirični pristop, ki uporablja v glavnem indukcijske metode in išče ponavljajoče se vzorce v najrazličnejših posnetkih človeških pogovorov.

4.2.1Zunanja zgradba

Telefonski pogovori so bili pogosto predmet raziskav konverzacijskih analiz in imajo zelo prepoznavno zunanjo zgradbo (Levinson, 1983: 308-318).

Uvodne sekcije telefonskih pogovorov so običajno zelo podobne: po zvonjenju telefona praviloma spregovori prvi tisti, ki je klican, ne klicatelj (tisti, ki kliče). Konverzacijska analiza razlaga, da zato, ker je že zvonjenje telefona prvi akt pogovora, klicani pa nanj odgovori (ali tudi ne). Na zvonjenje se pogosto odzove s pozdravom, lahko tudi s predstavitvijo (pove ime podjetja, svoje ime ipd.). Zatem praviloma prevzame vlogo klicatelj, običajno odzdravi, se predstavi. Nato pojasni razlog za klic.

S tem preide v prvi tematski sklop (angl. first topic slot) in v jedrni del pogovora. Prvi tematski sklop, ugotavlja konverzacijska analiza, je privilegiran, saj ni odvisen od prejšnjih tem in ima govorec večjo svobodo pri izbiri. Vsebina prvega tematskega sklopa je običajno razumljena kot glavni razlog za klic, vsaka naslednja tema (angl. topic) pogovora se prednostno sklada s predhodno. Nova tema tako pogosto čaka na primerno mesto v pogovoru, kjer jo lahko vključimo kar najbolj »naravno«, tako da so teme med seboj povezane, prehodi med njimi pa čim manj ostri. Temo (angl. topic) konverzacijska analiza definira z nanašanjem: sogovornika govorita o isti temi, če govorita o istih stvareh oziroma o istih ali povezanih konceptih (Levinson, 1983: 313-314). (Levinson, 1983: 314-315) opozarja, da je takšna definicija pretirana poenostavitev, tematska koherenca se oblikuje skozi vloge z vzajemnim sodelovanjem sogovornikov in treba je podrobneje raziskati, kako so nove teme uvedene, kako se razvijajo in zaključijo ter preidejo v novo. V tej raziskavi posameznih tem znotraj jedra in prehodov med njimi ne analiziram.

Zaključna sekcija telefonskega pogovora je podobno razpoznavna kot uvodna, vendar zelo delikatna. Vljudnostne konvencije sogovornike vzpodbujajo, da umestijo zaključek tako, da se nobeden od sogovornikov ne čuti prisiljenega končati pogovor. (Levinson, 1983: 317) povzema neslednjo zelo splošno shemo, kako sogovorniki izpeljejo prehod v zaključno sekcijo: najprej zaključijo tematski sklop, sledi prehod s predzaključnimi elementi (v analizah jih uvrstim med diskurzne označevalce), kot so okej, v redu, torej itd., če je primerno, sledi zahvaljevanje in na koncu pozdravi. Po mnenju Levinsona sta ključni točki diskurzni označevalci okej, v redu ipd. ter zaključni pozdravi. Da se sogovornika strinjata o končanju pogovora, običajno preverita tako, da potem ko prvi sogovornik z diskurznimi označevalci ali zahvaljevanjem nakaže, da nima več kaj dodati k pogovoru, počaka, da tudi njegov sogovornik na podoben način izrazi isto.

4.2.2Menjavanje vlog

Raziskave menjavanja vlog za tehnologije strojnega simultanega prevajanja telefonskih pogovorov na prvi pogled niso posebej zanimive, saj taki sistemi snemajo govor enega in drugega govorca na ločena kanala, torej večinoma nimajo problemov pri razpoznavanju govorcev, zaznavanju mej med vlogami, pa tudi morebitni hkratni govor tako za sistem na videz ne obstaja.⁵ Ker pa menjavanje vlog ni izolirano od ostalega pogovora, ga ne smemo povsem odstraniti iz polja našega zanimanja: sistem menjavanja vlog je namreč eden temeljnih procesov, ki potekajo med pogovorom, in seveda vpliva med drugim tako na rabo diskurznih označevalcev kot na strukturo izjav, zato tukaj na kratko predstavljam ta koncept.

Menjavanje vlog (angl. turn-taking) je dokaj očitna lastnost pogovora. Vloga (angl. turn) »je vse, kar govorec reče, preden začne govoriti drugi govorec« (Kranjc, 1999: 63). Lahko je sestavljena iz različnih enot: samostojnih leksikalnih izrazov, besednih zvez ali izjav. Meje med vlogami so manj jasne, ko hkrati govorita dva ali več govorcev, tj. tako imenovani hkratni ali simultani govor oz. prekrivanje govora (angl. overlapping speech). (Kranjc, 1999: 67) po Foxu povzema, da obstajata dve vrsti hkratnega govora: tekmovalni in netekmovalni. Netekmovalni hkratni govor »je prekrivanje na koncu ene in na začetku druge enote«. Tekmovalno prekrivanje je, »ko sogovorec začne svojo vlogo, preden lahko prepozna mesto možnega prehoda« (Kranjc, 1999: 67). Sama izločim obliko hkratnega govora, pri kateri sogovornik med daljšo vlogo govorca potrjuje svojo pozornost ali strinjanje s t. i. opornimi signali⁶ (npr. z besedicami mhm, ja, aha, tako), vendar ne prevzame in tudi ne izrazi namena prevzeti vlogo. Takih primerov ne štejem za hkratni govor in so pri transkripciji označeni kot posebna vrsta dogodka. Mesto v govornem nizu, kjer pride do zamenjave vlog, imenujemo prehod (Kranjc, 1999: 67).

Raziskovalce sistemov menjavanja vlog preseneča sposobnost sogovornikov, da prepoznajo primerno mesto za menjavo vloge brez veliko hkratnega govora ((Levinson, 1983: 296) navaja, da ga je manj kot 5 %) in brez daljših molkov. Razlagajo (povzeto po Coulthard, 1985; Levinson, 1983), da sogovorniki ne čakajo, da bo govorec dokončal svojo vlogo, saj je vedno mogoče še kaj dodati, pač pa so pozorni na točke v govoru, kjer je mogoče prevzeti vlogo. Te točke so lahko konec sintaktičnih enot (stavek, poved, besedna zveza itd.), ki so hkrati intonacijsko in prozodično označene. V tej raziskavi tem enotam približno ustreza koncept izjave (glej 4.2.4).

4.2.3Bližnji pari

Konverzacijska analiza (povzeto po Coulthard, 1985: 69-73) ugotavlja, da so nekatere vloge bolj povezane kot druge, in jih poimenujejo bližnji pari (angl. adjacency pairs). Značilnosti bližnjih parov so, da:

• vključujejo dve izjavi,

• izjavi tvorita različna govorca zaporedoma,

• izjavi lahko uvrstimo prvo med prve dele bližnjega para in drugo med druge dele bližnjega para,

• izjavi sta povezani, prvemu delu bližnjega para (po pričakovanju) sledi samo ustrezen drugi del bližnjega para,

• prvi del bližnjega para običajno izbere naslednjega govorca in vedno izbere naslednje dejanje, z drugimi besedami, prvi del bližnjega para napove drugi del. Praktično to pomeni, da vprašanje napove, da bo praviloma sledil odgovor.

Prvi deli bližnjega para so lahko: vprašanje, pozdrav, izziv, ponudba, prošnja, pritožba, povabilo, naznanilo. Drugi deli bližnjega para so lahko recipročni (npr. pozdravu sledi pozdrav), lahko je samo ena vrsta drugega dela primerna (vprašanju sledi odgovor), lahko pa so prvemu delu ustrezni različni drugi deli (pritožbi lahko sledi opravičilo ali pritožba). Po mnenju konverzacijskih analiz so bližnji pari ena temeljnih strukturnih enot pogovora.

Seveda ni težko odkriti na primer vprašanja, ki mu ne sledi odgovor. Konverzacijska analiza argumentira, da pripadajoči drugi del bližnjega para ni zapovedan, vendar ima prednost pred drugimi vrstami. (Levinson, 1983: 307) navaja, da je treba to prednost razumeti ne v psihološkem, ampak strukturnem smislu in bolj ustreza jezikoslovnemu terminu zaznamovanost – nezaznamovanost. Drugi deli bližnjega para, ki imajo prednost, so nezaznamovani, medtem ko so ostali zaznamovani in jih govorec posreduje ali po kratkem molku, z ustreznim diskurznim označevalcem (npr. no), z obrazložitvijo, zakaj ne more odgovoriti s prednostno vrsto drugega dela bližnjega para ipd.

V praktičnem delu raziskave v tej nalogi zaradi omejitve na primeren obseg bližnjih parov sicer ne označujem in ne analiziram posebej, vendar smatram, da je koncept lahko zanimiv za strojno simultano prevajanje govora, pa tudi za druge vrste govornih tehnologij, npr. sisteme dialoga.

4.2.4Izjave

Vloge lahko razdelimo na izjave (angl. utterance) oz. izreke. (Žagar, 1990: 163) definira izjavo kot »vsakokratno udejanitev te abstraktne konstrukcije /tj. stavka, op. pis./ v govoru«. Nekateri avtorji so namesto termina izjava uporabljali termin izrek, definirajo ga kot »poved s komunikacijsko funkcijo« (Bešter, 1994; Kranjc, 1996/97: 307). Podobne definicije (povzeto iz Schiffrin, 1994: 39-41) lahko zasledimo tudi pri nekaterih tujih avtorjih, čeprav drugi tudi nasprotujejo, češ da so povedi in izjave bistveno različni med seboj. (Schiffrin, 1994: 39-41) sama ugotavlja, da je izjava vse prej kot jasen pojem, nazadnje pa se vseeno zadovolji z ugotovitvijo, da so izjave enote tvorjenja besedila (govorjenega ali pisnega), ki so same po sebi kontekstualizirane. Ali in kako so povezane s povedmi, ne želi razpravljati (Schiffrin, 1994: 39-41). Tudi večina drugih avtorjev se vprašanju izjave kot enote diskurza izogiba.

Tukaj ji posvetim nekaj pozornosti iz metodoloških in predvsem praktičnih razlogov, saj je izjava kot temeljna strukturna enota pogovora tudi temeljna enota pri transkribiranju govornih korpusov (ki so med drugim eden temeljnih jezikovnih virov za govorne tehnologije) in zaželeno je, da so enote označevanja kolikor mogoče nedvoumno določene. Vzpostavljanje razmerja med povedjo in izjavo, ki predpostavlja, da je poved besedilni jezikoslovni koncept, izjava pa njegova sporazumevalna uresničitev – kar lahko razberemo iz zgornjih definicij – je na nek način eklektična definicija in ob transkribiranju in analiziranju pogovora povzroča nejasnosti, namesto da bi jih pomagala odpravljati. Namreč to, kar bi označili kot osnovno enoto v pogovoru – zanjo prevzemam termin izjava – večkrat ne sovpada s tem, kar vsaj v slovenistični tradiciji poznamo kot stavek in poved,⁷ na primer:

[TPma42.trs]

K39: ker[+SOGOVORNIK_ja] jim nikoli[nik/o:l] nič ni dobro[d/o:b@r] in vedno najdejo pač dlako v kupu sena in vedno bojo nergali

K39: in zato če že pridejo v Slovenijo kjer še #nikoli#[nik/o:l] niso bili[bl/i:]

K39: želim res poiskat[*] nekaj[n/e:ki]

K39: ni finančno ni nikakršnih okvirov oziroma ne() nikakršnih problemov

K39: zato jim želim poiskat[*] res nekaj[n/e:ki]

K39: naj[n/e:][IZG] imajo[m/a:j][IZG] tisti[t/i:zd] deluxe[+tujez] naj[n/e:j][IZG] imajo[m/a:jO][IZG] tisti[t/i:st] da bojo enostavno videli[v/i:dl] da tudi[t/u:d] v Sloveniji [.] imamo[m/a:mO] malo[m/a:l] pojma o turizmu in ponudbi[+SOGOVORNIK_ja]

K39: zato[+SOGOVORNIK_ja] pa kličem na vas da mi lahko

K39: ker[k@r] zdaj[z\@j] ne morem reči[r*E:tS] da bi jih[iG][IZG] bomo kar[k\@r] peljali[pEl/a:li] v na degustacijo v Vinag ali[al] pa na Betnavo

V tem primeru je navedena precej dolga vloga istega govorca, ki jo pri transkribiranju razdelimo na več izjav. Če bi se pri tem prepisovalec opiral na koncept povedi, se lahko zelo različno odloči: morda bo v povedanem prepoznal eno, dve, tri ali več povedi. Če se opira na koncept stavka, pa bi moral vsaj nekatere od enot, ki so v zgornjem primeru označene kot izjave, še dodatno razčleniti.

Zakaj je torej delitev na izjave v zgornjem primeru takšna, kot je, ali drugače: kaj je torej izjava? Praviloma gre za enoto govora, izgovorjeno med premoroma, običajno tudi med vdihoma govorca. Vendar tega ne smemo razumeti povsem tehnicistično: premori med govorom so lahko zelo različno dolgi – pri hitrem govoru kratki, izjave pa daljše, pri počasnem tempu govora pa so lahko tudi znotraj izjave daljši premori. Poleg tega lahko govorec kadarkoli naredi premor, ker npr. išče ustrezno besedo, ostali elementi prozodije (npr. intonacija) in skladenjsko-semantične strukture pa kažejo na povezanost obeh delov govora v eno enoto:

[HOha50.trs]

K39: in sicer ponudbe vašega hotela [.] za zelo petične goste

Vseeno lahko rečemo, da je izjava predvsem prozodična enota govora. Tudi raziskave prozodije spontanega govora kažejo, da prozodija, natančneje intonacija, zaznamuje enote govora (Vitez, Zwitter Vitez, 2004). Vendar je v citiranem članku ta enota večja od enote, ki jo v analizi diskurza običajno pojmujemo kot izjavo, in sicer avtorja govorita o govorjenem odstavku, ki ga poimenujeta »po analogiji z definicijo tega pojma v pisanju« (Vitez, Zwitter Vitez, 2004: 10).

Izjava je pogosto tudi skladenjsko-semantično zaokrožena enota govora in običajno sovpada s prozodičnimi kazalci mej med izjavami:

[TPma42.trs]

Ama1: to področje je zelo[zl/o:] znano po vinih in to tudi tržimo največ ne?

Ama1: [SOGOVORNIK_mhm] eee in sicer oni znajo res v redu[r/e:ju] pripravit imajo[m/a:jO] pa tudi #izbiro# kaj bi oni želeli

Ama1: eee recimo tudi hrana zraven vina ne?

Ama1: kakšni narezki in to lahko izberejo[zb*E:rEjO] oni

Ama1: imajo[m/a:jO] tudi malo dražje za bolj ugledne goste ne?

Ama1: večinoma[+SOGOVORNIK_mhm] se pa tako[t/a:k] odločijo za čisto[tS/i:st]ne vem vzorec vina samo ne?

Vseeno to vedno ne velja. V spodnjem primeru je meja med izjavama postavljena glede na prozodične kazalce, predvsem premor in intonacijo:

[HOha50.trs]

K39: in sicer da kar[k\@r] povem situacijo sama pričakujem obisk tam nekje konec maja oziroma sredini maja

K39: eeem treh ali[al] pa štirih Nemcev to zaenkrat še ne vem sss se pravi oni[+SOGOVORNIK_mhm] so pač iz Nemčije[+SOGOVORNIK_mhm]

Skladenjsko-semantične enote pa bi za ta primer segmentirali drugače, npr. tako:

K39: in sicer da kar[k\@r] povem situacijo

K39: sama pričakujem obisk tam nekje konec maja oziroma sredini maja

K39: eeem treh ali[al] pa štirih Nemcev to zaenkrat še ne vem

K39: sss se pravi oni[+SOGOVORNIK_mhm] so pač iz Nemčije[+SOGOVORNIK_mhm]

Vprašanje segmentiranja govora na osnovne enote segmente (kar ustreza konceptu izjave, predstavljenemu tukaj) se odpira tudi pri urejanju govornih korpusov za razvoj govornih tehnologij. V Sloveniji se v času pisanja te naloge razvijata vsaj dva večja korpusa v ta namen, oba istega tipa, tj. Broadcast News (Žgank et al., 2004; Žibert, Mihelič, 2004). Ker se ti viri razvijajo v povsem praktične namene, je takšno tudi reševanje vprašanja segmentov. Za razvoj tehnologij je pomembno, da je segment akustično homogen, kar pomeni, da vključuje isti način govora enega govorca, isti kanal, homogeno ozadje... Med dvema segmentoma mora biti dovolj dolg premor, da lahko postavimo mejo, ne da bi odsekali konec zadnjega fonema prejšnjega segmenta ali začetek prvega fonema novega segmenta, meje med segmenti so lahko torej samo ob premorih. Po drugi strani pa predolge enote močno otežijo procesiranje zaradi kompleksnosti računanja, zato je zaželeno, da večinoma ne presegajo dolžine 15 do 20 besed.

Glede na vse navedene pomisleke in premisleke ter praktične izkušnje s segmentiranjem govora razumem izjavo kot enoto govora s sporočilno vlogo, ki je zamejena s premori v govoru istega govorca in označena z intonacijo (padajočo).

4.3Diskurzni označevalci

Razlog, da sem v pričujoči raziskavi med drugim velik del namenila analizi diskurznih označevalcev, je, da navidezna kaotičnost spontanega govorjenega besedila, pri kateri se zdi, da premnogokrat krši vsa sistematična načela »pravilnega« besedila, in ki povzroča največ težav pri razvoju strojnega simultanega prevajanja govora, kliče po iskanju oprijemljivih točk v spontanem govorjenem diskurzu, ki bi kazale, kako je besedilo smiselno organizirano in povezano. Analiza diskurza poudarja, da je bistvena vpetost besedila v kontekst. Teorija diskurznih označevalcev opozori na posebno skupino izrazov, ki kažejo na povezanost diskurza s kontekstom, dodatno spodbudno je, da v precejšnji meri temelji na raziskavah govorjenega diskurza.

Precejšen del raziskav analize diskurza v tujini se v zadnjih dveh desetletjih posveča izrazom v diskurzu, poimenovanim diskurzni označevalci (angl. discourse markers). Nanje med prvimi opozori (Levinson, 1983: 87-88): »Veliko besed in besednih zvez v angleščini in brez dvoma v večini jezikov označuje razmerje med izjavo in prejšnjim diskurzom. Primer so rabe besed toda, zato, da povzamem, nasprotno, vendarle, kakorkoli, torej, poleg tega, pravzaprav, tako, konec koncev in podobnih na začetku izjav. Zdi se, da te besede označujejo, pogosto na zelo kompleksen način, na kak način je izjava, ki jih vključuje, odgovor na nek del prejšnjega diskurza ali nadaljevanje prejšnjega diskurza.«⁸ Vendar teh izrazov ne poimenuje in jim tudi ne posveti večje pozornosti.

V splošnih pregledih raziskav diskurznih označevalcev, kot sta (Schourup, 1999) ali (Fraser, 1999), navajajo, da se pojavljajo tudi številna druga poimenovanja za to skupino izrazov, npr. diskurzni členki (angl. discourse particles), diskurzni operatorji (angl. discourse operators), diskurzni povezovalci (angl. discourse connectives), diskurzni deiktiki (angl. discourse deixies), pragmatični označevalci (angl. pragmatic markers), pragmatični operatorji (angl. pragmatic operators), pragmatični členki (angl. pragmatic particles), stavčni povezovalci (angl. sentence connectives) ipd. V slovenskem prostoru so raziskave izrazov, ki nastopajo v vlogi diskurznih povezovalcev, manj pogoste, vseeno jih je nekaj, vendar z različnimi poimenovanji in iz različnih zornih kotov: diskurzni označevalci (Kranjc, 1999), konektorji (Gorjanc, 1998), besedilni povezovalci (Smolej, 2004a), metabesedilni elementi (Pisanski, 2002). Različna poimenovanja doma in v tujini pogosto kažejo tudi na različna izhodišča in posledično (delno) različna opredeljevanja problema.

V nadaljevanju skušam najprej razjasniti uporabo in različne definicije termina diskurzni označevalci, potem pa skladno s predstavljenimi cilji (glej 3.5) zastaviti izhodišča za analizo diskurznih označevalcev v tej nalogi.

4.3.1Slovenske raziskave nekaterih elementov, ki jih lahko štejemo med diskurzne označevalce

Raziskave diskurznih označevalcev v slovenskem jeziku so do zdaj narejene za pisna besedila. Na diskurzne označevalce med prvimi na kratko opozori (Kranjc, 1999: 65), in sicer navaja, da diskurzni označevalci, npr. veš, ja, aha, »/o/pravljajo vlogo sredstva preverjanja pozornosti, hkrati pa so tudi sredstvo označevanja oziroma kazanja različnih vrst udeleževanja in pritrjevanja«.

Širša raziskava nekaterih elementov, ki jih lahko štejemo med diskurzne označevalce, je predstavljena v (Gorjanc, 1998). Izhaja iz razprave Teuna van Dijka iz leta 1977 in navaja: »Skupino tipičnih izrazov različnih skladenjskih oz. oblikoslovnih kategorij, ki v besedilu izražajo medstavčna in medpovedna razmerja ali razmerja med delom besedila in njegovim nadaljevanjem, imenujemo konektorji /.../.« (Gorjanc, 1998: 367) Ugotavlja, da se »kot jedrna /.../ izloči skupina, ki je glede na vlogo prvotno vezniška« (Gorjanc, 1998: 367). Konektorje ločuje na podkategorije glede na »oblikoslovno-skladenjske kategorije in z vidika vloge pri gradnji besedila« (Gorjanc, 1998: 367), v nadaljevanju pa natančneje predstavi oblikoslovno-skladenjsko tipologijo konektorjev: relativne, vezniške, prislovne in členkovne. Avtor torej ob upoštevanju besedilnega pomena predvsem nadgrajuje spoznanja tradicionalnega sistemskega jezikoslovja.

(Schlamberger Brezar, 1998) govori o povezovalcih v diskurzu predvsem skozi izhodišča t.i. ženevske šole v okviru diskurzivne pragmatike. Med povezovalce šteje besede ali morfeme, ki »povezujejo jezikovne enote na različnih ravneh. Po širši opredelitvi so to vse besede, ki zagotavljajo organizacijo besedila.« (Slamberger Brezar 1998: 194) Povezovalce deli na semantične, ki vežejo med seboj propozicije oz. sekvence propozicij, in pragmatične, ki se razlikujejo od semantičnih v tem, da izražajo odnose med govornimi dejanji, medtem ko jih semantični med danimi dejstvi. Pragmatične povezovalce po vzoru dela Rouleta in sodelavcev (Schlamberger Brezar 1998: 199) deli na »zaznamovalce ilokucijske funkcije (pobudne ali odzivne), kot so performativni glagoli, posredni zaznamovalci ali skladenjske strukture, zaznamovalce interakcijske funkcije oziroma zaznamovalce zgradbe konverzacije in interakcijske povezovalce«. Na gradivu avtentičnih diskurzov razvrsti med zaznamovalce zgradbe konverzacije izraze v bistvu, torej, zdaj, ne (ki so vsi proaktivni, z vnaprejšnjim delovanjem) in ja, hm, mhm, saj, no, ne (ki so vsi retroaktivni, izražajo odnos do izrečenega). Interakcijske povezovalce deli na argumentacijske povezovalce (ker, zakaj, kajti, sicer, saj...), posledične povezovalce (tako da, zato, zatorej...), protiargumentacijske povezovalce (kljub temu da, toda, ampak, a, vendar, marveč, temveč...) in reevalvacijske povezovalce (končno, skratka, vsekakor...).

Naslednji raziskavi sta usmerjeni v elemente, ki jih prav tako lahko štejemo k diskurznim označevalcem, besednovrstno pa so uvrščeni med členke. Na povezovalno vlogo členkov v slovenskem jeziku opozori (Skubic, 1999) in skuša vlogo, ki jo pri tvorbi kohezije igrajo členki, pojasniti s funkcijskim pristopom po vzoru Hallidaya.

Bolj diskurzivni pristop k raziskavi členkov kot besedilnih povezovalcev je predstavljen v (Smolej, 2004a). Temelj delitve, ki jo predstavi, je »predvsem preučitev besede kot nosilke pomena (pomensko razčlenjevanje besed in besednih zvez) in ne toliko skladenjsko in besedilnofunkcijsko vedenje« (Smolej, 2004a: 47). Členke najprej razdeli v dve osnovni nadskupini, ki pa se med seboj prepletata, in sicer na členke, ki opravljajo funkcijo modifikacije (modifikacijo razume kot omejitev in natančno določitev pomena/cilja sporočilne funkcije), in na členke, ki opravljajo funkcijo besedilnega povezovanja. Nekateri členki, npr. poudarjalni, lahko opravljajo obe funkciji. V nadaljevanju se osredotoči na drugo skupino. »Besedilni označevalci /.../ ne vstopajo v pomenska razmerja s stavčnimi členi oz. posameznimi deli povedi in tako niso nosilci modifikacijske vrednosti oz. moči. Besedilni povezovalci v besedilu opravljajo vlogo povezovalnih sredstev (besedilna vezniška sredstva), kar pomeni, da poleg besedilnega povezovanja opravljajo tudi vlogo izražanja logičnih odnosov med deli besedila oz. vlogo izražanja vrste razmerja med posameznimi besedilnimi polnopomenskimi enotami.« (Smolej, 2004a: 49) Členke v vlogi besedilnih povezovalcev razdeli na tri skupine:

• sekundarne nosilce vsebine, »kar pomeni, da s svojo rabo prenašajo vsebino predhodnih delov besedila oz. besedilnih polnopomenskih enot« (Smolej, 2004a: 46), navaja členke kakor koli že, kljub vsemu, konec koncev, namreč, navsezadnje, nenazadnje, poleg tega...,

• napovedovalce modifikacije oblike, ki »niso sekundarni nosilci vsebine, pač pa le most med dvema skupinama besedilnih polnopomenskih enot, ki sta nosilki iste (oz. podobne) vsebine« (Smolej, 2004a: 46), npr. členki bolje rečeno, ali natančneje, natančneje povedano, z drugimi besedami...,

• delilne signale, »ki skrbijo za organizacijo besedila« (Smolej, 2004a: 46), npr. členki prvič, drugič, dalje, na koncu, najprej, nato, za začetek, zdaj, no, nič...

Širši okvir raziskavam elementov, ki so lahko v vlogi diskurznih označevalcev, najdemo v slovenskem prostoru v raziskavah metabesedilnih elementov oz. metadiskurza in metateksta v delu Agnes Pisanski Peterlin (2001; 2002; 2005). Podobno kot bomo videli, da velja za diskurzne označevalce, ugotavlja avtorica (Pisanski, 2001) za metabesedilo: definicije različnih avtorjev se le delno ujemajo, vsaka od različnih klasifikacij metabesedilnih elementov pa je primerna predvsem za določeno vrsto raziskave. Avtorica sledi Hallidayevi (Halliday, 1994) ideji o treh meta- ali makrofunkcijah, ki se pojavljajo v jeziku: predstavni, medosebni in besedilni, na kateri, kot navaja (Pisanski, 2001), temelji koncept metabesedilnih elementov. To idejo so drugi raziskovalci prenesli na raven besedila (npr. raziskavi Hyland, 1998; Ifantidou, 2005). »V besedilu tako ločujejo med deli, ki izražajo propozicijsko vsebino (predstavna funkcija), in deli, ki ne prispevajo k vsebini besedila, temveč bralcu pomagajo vsebino organizirati in razložiti (besedilna in medosebna funkcija). Za dele besedila v besedilni in medosebni funkciji sta se v anglo-ameriškem jezikoslovju uveljavila termina metadiskurz in metabesedilo (metadiscourse in metatext).« (Pisanski, 2002: 183) Pri analizi sledi Hylandovi tipologiji, po kateri so metabesedilni elementi razvrščeni v deset kategorij (povzeto iz Pisanski, 2005): logični povezovalci (predvsem vezniki in prislovne besedne zveze), označevalci okvira (npr. najprej, nato, prvič, drugič, če zaključimo, moj namen je), endoforični označevalci (npr. glej spodaj, kot je bilo omenjeno zgoraj), dokazovalci (npr. citiranje), tolmači (npr. to se imenuje, z drugimi besedami), omejevalci in ojačevalci (npr. morda, možen, jasno), označevalci odnosa do vsebine (npr. žal, strinjam se), označevalci odnosa do bralca (npr. iskreno, bodite pozorni), označevalci osebe (npr. jaz, mi, moj, naš). Navedena klasifikacija je narejena na osnovi pisnega diskurza in direkten prenos na govorjeni diskurz ni ustrezen. Raziskave v (Pisanski Peterlin, 2001; 2002; 2005) so omejene na endoforične označevalce in označevalce odnosa do vsebine v medosebni funkciji v znanstvenih in poljudnoznanstvenih pisnih besedilih.

4.3.2Kratek pregled tujih raziskav diskurznih označevalcev

V slovenskem prostoru so raziskave elementov, ki jih prištevamo med diskurzne označevalce, torej narejene samo za pisni diskurz. Nasprotno termin diskurzni označevalec v tujini izhaja zlasti iz raziskav pogovora.

V tujini so se raziskave diskurznih označevalcev v večjem razmahu začele sredi sedemdesetih let 20. stoletja, najprej za angleški jezik. Dobra pregleda raziskav diskurznih označevalcev najdemo v (Fraser, 1999) in (Schourup, 1999). Oba vidita skupne tri oz. Fraser tudi četrto temeljno smer pristopa k analizi diskurznih označevalcev.

Prva smer se je začela s (Schiffrin, 1987) in povezuje diskurzne označevalce s koherenco. Zanima jo, na kak način diskurzni označevalci prispevajo k diskurzni koherenci. Tvorjenje in interpretacija besedila bistveno temeljita na identifikaciji koherentnih povezav med enotami besedila in diskurzni označevalci igrajo pomembno vlogo pri identifikaciji.

(Schiffrin, 1987) definira diskurzne označevalce kot »zaporedno odvisne elemente, ki razmejujejo enote govora« (angl. »sequentially dependent elements which bracket units of talk«) (Schiffrin, 1987: 31). Na korpusnem gradivu natančno analizira izraze and (sln. in), because (sln. ker), but (sln. toda), I mean (sln. mislim), now (sln. zdaj), oh (sln. aha), or (sln. ali), so (sln. torej), then (sln. potem), well (sln. no), y'know (sln. veš/veste). Predlaga, da je diskurz rezultat različnih medsebojno povezanih komponent, vsaka s svojo vrsto koherence: struktura menjavanja vlog (angl. exchange structure; odraža mehanizme menjavanja vlog v pogovoru), struktura dejanj (angl. action structure, odraža zaporedje govornih dejanj), okvir sodelovanja (angl. participation framework; odraža razmerje med tvorcem in naslovnikom ter odnos do izjav), predstavna struktura (angl. ideational structure; odraža razmerja med predstavami, idejami), informativnost (angl. information state; organiziranje vedenja in metavedenja, ki se razvije v diskurzu). Diskurzni označevalci po njenem označujejo posamezne ravni, in sicer posamezen označevalec običajno primarno označuje eno od ravni, hkrati pa lahko označuje še eno ali več ravni sekundarno. Npr. angleški oh primarno označuje informativnost (novost informacije), hkrati pa sodelovanje (označuje pripravljenost, sposobnost tvorjenja oz. interpretacije izjav) in dejanje (označuje npr. pojasnitev). Med lastnostmi diskurznih označevalcev navaja povezovalnost, pripadnost različnim besednim vrstam, sintaktično so ločeni od povedi, pogosto so rabljeni v začetku izjave, prozodično jih prepoznamo po poudarku, premoru ipd., nimajo pomena sami po sebi ali imajo dvoumen pomen oz. so refleksivni. Glede njihove bistvene lastnosti, povezovalnosti, pravi, da diskurzni označevalci kažejo na besedilo in udeležence pogovora. In sicer lahko označevalec kaže, da je izjava osredotočena na govorca ali naslovnika/sogovornika ali oboje. Oh npr. po njenem kaže osredotočenost na govorca – da je prepoznal in sprejel informacijo. Well kaže osredotočenost na govorca in sogovornika, saj se tisti, ki uporabi ta označevalec, odzove na pričakovanja prejšnjega govorca, ta pa mora spremeniti svoja pričakovanja o tem, kaj bo sledilo. Po drugi strani diskurzni označevalci hkrati kažejo tudi ali na predhodno besedilo ali na besedilo, ki bo sledilo, ali oboje. Oh se po ugotovitvah (Schiffrin, 1987: 323) nanaša na informacijo, ki je bila predstavljena, well pa na predhodno informacijo in na to, kar bo sledilo. Povzame, da so diskurzni označevalci v osnovi kontekstni usmerjevalci (angl. contextual coordinates): kažejo na bližnji kontekst, v okviru katerega so bile izjave tvorjene in v katerem naj bodo interpretirane.

Redeker prav tako izhaja iz preučevanja koherence in najde v (Schiffrin, 1987) pomanjkljivosti in predlaga popravke (povzeto po Schourup, 1999). Diskurzne označevalce definira kot besede ali fraze, ki so uporabljene s primarno funkcijo usmeriti naslovnikovo pozornost k posebni vrsti povezave med izjavo, ki bo sledila, in trenutnim diskurznim kontekstom. Izjavo pri tem razume kot intonacijsko in strukturno omejeno, običajno stavčno enoto. Po njenem mnenju diskurzni označevalci niso stavčni indikatorji diskurzne strukture, npr. naj vam povem zgodbo, kot sem rekel, ker je to tako, deiktični izrazi, ki niso rabljeni anaforično (zdaj, tukaj, danes), anaforični zaimki in samostalniške besedne zveze itd.

Druga smer so raziskave Brucea Fraserja. Kot pravi sam (Fraser, 1999: 936), se je približal vprašanju diskurznih označevalcev s slovnično-pragmatičnega stališča.

Diskurzne označevalce šteje za podskupino pragmatičnih označevalcev. Pragmatični označevalci ne prispevajo k propozicijski vsebini izjave, ampak signalizirajo različne vrste sporočil (Fraser, 1999: 936). V (Fraser, 1996) loči štiri vrste pragmatičnih označevalcev, ki ustrezajo štirim različnim tipom sporočila. Osnovni označevalci (angl. basic markers) določajo silo osnovnega sporočila, tj. sporočila, ki vzame stavčno propozicijo za svojo vsebino. Domnevno v Domnevno sem bil sprejet je po njegovem osnovni označevalec, ki signalizira, da je treba propozicijo sem bil sprejet razumeti kot domnevo, povedni naklon propozicije sem bil sprejet (ki je po Fraserju prav tako osnovni pragmatični označevalec) pa signalizira, da je treba propozicijo razumeti kot trditev ali verjetje. Komentarni označevalci (angl. commentary markers) izražajo komentar propozicije. Neumno v Neumno, Sara ni faksirala pravilnega obrazca pravočasno signalizira, da smatra govorec Sarino početje za neumno. Komentarni označevalci imajo tako predstavni (pomen, ki prispeva k predstavitvi vsebine izjave) kot proceduralni pomen (sporoča, kako obravnavati vsebino izjave). Vključujejo označevalce ocene (žalostno), načina govorjenja (odkrito povedano), poudarka (poudarjam), ublažitve (če dovolite), dokazovalne označevalce (gotovo), označevalce govoric (baje). Paralelni označevalci signalizirajo sporočilo, ki je dodano osnovnemu sporočilu (Natakar, prinesite mi prosim nove vilice; Daj že svoje presnete čevlje dol z mize).

Diskurzni označevalci (npr. konec koncev, poleg tega) so četrti tip znotraj pragmatičnih označevalcev. Po Fraserju (1999) so lahko to samo jezikovni izrazi (v nasprotju s (Schiffrin, 1987) torej ne šteje mednje nejezikovnih zvokov, kot je oh), ki: (1) ne prispevajo nič k predstavnemu pomenu izjave, pač pa samo k proceduralnemu pomenu, (2) signalizirajo razmerja med izjavo, katere del so, in ostalim diskurzom, ki jih namerava vzpostaviti tvorec. Od ostalih pragmatičnih označevalcev se ločijo po tem, da ne prispevajo nič k predstavnemu pomenu izjave.

Kot navaja (Schourup, 1999), Fraserjeva definicija ni bila splošno sprejeta, predvsem so raziskovalci kritizirali, da raziskovanje pragmatičnih označevalcev omeji na odnose med zaporednimi segmenti diskurza oz. znotraj izjave. Kritike so bile tudi, da je takšna definicija preveč vključujoča, ker npr. združi v isto skupino tako različne izraze, kot sta torej in to je. Zanimivo, po drugi strani izključi skoraj prototipska označevalca v angleščini oh in well, oh uvrsti med osnovne označevalce, well pa sploh izpade iz kategorije pragmatičnih označevalcev. Fraser svojih ugotovitev ne preverja na korpusu govorjenih diskurzov, zaradi česar lahko upravičeno podvomimo v na videz čisto in elegantno razvrstitev nepropozicijskih delov izjave v štiri skupine pragmatičnih označevalcev.

Tretjo smer raziskovanja diskurznih označevalcev predstavlja Diane Blakemore (povzeto po Frazer, 1999; Schourup, 1999). Izhaja iz teorije relevantnosti (angl. relevance theory) (Wilson, Sperber, 1986),⁹ ki ima korenine tudi v delu Gricea (1975). Predpostavlja, da naslovniki za vsako izjavo ugotavljajo, na kak način je relevantna v aktualiziranem kontekstu. Naslovniki torej verjamejo, da je vsaka izjava tvorjena z namenom, da je optimalno relevantna.

Diane Blakemore obravnava diskurzne označevalce kot vrsto konvencionalnih implikatur, kot jih definira Grice (1989). Po njenem mnenju diskurzni označevalci nimajo predstavnega pomena, ampak samo proceduralni pomen. Informacija v izjavi je lahko relevantna na štiri načine, izražene z diskurznimi označevalci:

• omogoča izpeljavo kontekstualne implikacije (npr. torej, zato, tudi, prav tako),

• lahko utrdi obstoječo predpostavko, npr. tako da zagotovi trdnejši dokaz (npr. konec koncev, nadalje, razen tega),

• lahko nasprotuje obstoječi predpostavki (npr. kakorkoli, ampak, vseeno),

• lahko določa vlogo izjave v diskurzu (npr. mimogrede, končno).

(Fraser, 1999) navaja tudi četrto vrsto pristopa k diskurznim označevalcem, ki deluje znotraj diskurzne koherence. Od prve smeri se bistveno razlikuje po tem, da tukaj diskurzni označevalci niso v ospredju zanimanja, pač pa so raziskovalci preučevali različne vrste, različna razmerja diskurzne koherence in jih včasih utemeljevali tudi z uporabo različnih diskurznih označevalcev (ki jih poimenujejo označevalne fraze (angl. cue phrases)).

4.3.3Lastnosti diskurznih označevalcev

Iz predstavljenega hitro ugotovimo, da ni nobene splošne sprejete definicije diskurznih označevalcev in da tudi ni enotnega mnenja, kateri izrazi sodijo v razred diskurznih označevalcev in kateri ne. (Schourup, 1999) povzema, da večina definicij sicer vključuje lastnost povezovalnosti in nevplivanja na resničnost/neresničnost propozicije, hkrati pa ugotavlja razhajanja mnenj glede narave povezav, ki jih signalizirajo diskurzni označevalci, narave in obsega elementov, ki jih povezujejo, in slovnične kategorizacije diskurznih označevalcev. Posledično lahko nek izraz po eni definiciji sodi med diskurzne označevalce, po drugi pa je iz te skupine izločen. Kljub temu skuša v (Schourup, 1999) zbrati lastnosti diskurznih označevalcev, ki so bolj ali manj splošno sprejete:

1. Najbolj izrazita in po mnenju nekaterih temeljna skupna lastnost diskurznih označevalcev je povezovalnost, saj signalizirajo razmerja med izjavami ali drugimi enotami diskurza oz. med izjavami in diskurzom, v katerem so uporabljeni.

2. Naslednja skupna lastnost, ki jo navaja (Schourup, 1999), je neobveznost. Kot pravi, so diskurzni označevalci neobvezni v dveh pogledih: sintaktično in semantično. Sintaktično neobveznost utemeljujejo s tem, da lahko diskurzne označevalce izločimo iz izjave, ne da bi s tem sintaktično vplivali na izjavo, semantično neobveznost pa s tem, da tudi če jih odstranimo iz izjave, ostane semantično razmerje med dvema izjavama še vedno razvidno, vendar ne več eksplicitno pokazano. Vseeno pa nikakor ne smemo smatrati diskurznih označevalcev za nepotrebne ali odvečne, saj vodijo naslovnika k določeni interpretaciji oz. izločijo nezaželeno interpretacijo.

3. Diskurznim označevalcem se pripisuje lastnost, da ne vplivajo na resničnost/neresničnost propozicije, izražene z izjavo (Schourup, 1999: 232), oz. da nimajo pomena sami po sebi (Schiffrin, 1987: 328). Povezovalnost, neobveznost in nevplivanje na resničnost propozicije štejejo običajno med obvezne lastnosti diskurznih označevalcev.

V nadaljevanju predstavljene lastnosti so manj konsistentne:

4. Diskurzni označevalci so običajno sintaktično ločeni od izjave, tj. so zunaj sintaktične strukture izjave ali so le šibko povezani z njo.

5. Sintaktična ločenost je v govoru običajno zaznamovana tudi v prozodiji s tako imenovano fonološko neodvisnostjo: lahko so poudarjeni, ločeni s premorom, označeni z intonacijo...

6. Raziskovalci ugotavljajo, da se diskurzni označevalci običajno pojavijo v začetku enote diskurza, ki ji pripadajo. Vendar to ni nujno: redkeje se uporabijo tudi znotraj izjave ali ob koncu. Začetni položaj zato ni kriterij diskurznih označevalcev, vseeno pa se jih večina lahko uporabi v začetnem položaju, mnogi tudi večinoma v začetnem položaju.

7. Raziskovalci običajno ugotavljajo, da so besednovrstno diskurzni označevalci iz različnih kategorij: vezniki (in, toda, zato), prislovi (zdaj, kakor koli), členki (pravzaprav, ja, ne), medmeti (aha, aja), glagoli (glej, vidiš, mislim, veš)...

4.3.4Izhodišča raziskave diskurznih označevalcev v tej nalogi

Poimenovanj za izraze, ki bodo v središču raziskave, je torej več. Tukaj izberem termin diskurzni označevalec. S tem sledim poimenovanju, ki ga uvede (Kranjc, 1999), čeprav so v slovenskem prostoru že uvedeni tudi termini konektor, pragmatični povezovalec, besedilni povezovalec in metadiskurz, ki pa izhajajo večinoma iz drugačnih izhodišč kot raziskava diskurznih označevalcev v tej nalogi. V razmerju do metadiskurza bi lahko bili diskurzni označevalci podkategorija (ki pa se ne ujema s kategorijami, povzetimi po Hylandu in predstavljenimi v (Pisanski Peterlin, 2005), ki so prilagojene za analizo pisnega diskurza, predvsem znanstvenih, strokovnih in poljudnoznanstvenih besedil). V razmerju do konektorjev (Gorjanc, 1998) lahko diskurzne označevalce določimo kot nadpomenko, čeprav kategorije niso povsem skladne. Najresnejša je dilema o poimenovanju besedilni povezovalci (Smolej, 2004a), diskurzni povezovalci (Schlamberger Brezar, 1998) ali diskurzni označevalci. Termin besedilni vidim v tem primeru kot manj ustrezen, saj ne gre samo za povezovalce besedilnih delov, ampak za povezovalce diskurznih delov (o razliki med besedilom in diskurzom glej 4.1.1). Kot vidimo pri analizah, pa vloga izrazov, ki jih analiziram, nikakor ni samo povezovanje, zato bi bil termin povezovalec nekoliko zavajajoč. Termin diskurzni označevalec tudi sovpada s poimenovanjem v raziskavi (Schiffrin, 1987).

V večini zgoraj predstavljenih raziskav avtorji ločujejo med dvema temeljnima ravnema diskurza, čeprav pri tem izhajajo iz različnih teorij in ravni niso povsem zamenljive: (Pisanski, 2001; 2002; 2005) v slovenski prostor po Hallidayu (1994) in Hylandu uvede ločevanje med metabesedilom in propozicijo; (Redeker, 1990) navaja, da je razlikovanje med propozicijo in komunikacijskimi vlogami staro že precej desetletij; (Fraser, 1996) loči izjavo na propozicijo in vse ostalo, napove, da ga zanima predvsem vse ostalo ter skuša to razvrstiti v okvir pragmatičnih označevalcev; Diane Blakemore (povzeto po Fraser, 1999) ločuje predstavni (angl. representational meaning) in proceduralni pomen (angl. procedural meaning); (Schiffrin, 1987) ločuje predstavno (angl. ideational) ravnino od strukture menjavanja vlog, strukture dejanj, okvira sodelovanja in informativnosti, ki pa jih lahko vse združimo v eno ravnino (kot predlaga Redeker, 1990).

Glede na to, da na razliko med dvema temeljnima ravnema diskurza opozorijo skoraj vsi navajani avtorji, jo sprejmem za izhodišče tudi v tej raziskavi. Predvidevam, da so nekatera jezikovna sredstva ali strukture v diskurzu predvsem v pragmatični vlogi: so manj pomembne za posredovanje vsebine, informacij, čeprav najbrž ne povsem nepomembne (npr. pri ločevanju metadiskurza gre bolj za funkcijsko ločevanje, opozarja (Pisanski, 2005)), po drugi strani pa so predvsem pomembne za razvijanje medosebnih odnosov med sogovornikoma/-i, za organizacijo diskurza, besedila ipd. Nasprotni pol imenujem propozicijska vsebina ali samo vsebina. Termin predstavni pomen uporabljam za označevanje semantične dimenzije analiziranih sredstev. Diskurzni označevalci so v tej delitvi tista jezikovna sredstva, ki imajo predvsem pragmatično vlogo.

Pri definiranju diskurznih označevalcev izhajam predvsem iz raziskav v (Schiffrin, 1987) in podobnih (glej 4.3.2). Po (Schiffrin, 1987) diskurzni označevalci kažejo na različne ravni pogovora, pri čemer izmed predstavljenih petih ravni ohranim razliko med označevalci, ki predvsem označujejo predstavno strukturo diskurza, in vsemi ostalimi, ki označujejo predvsem pragmatično strukturo. Podobno delitev iz (Schiffrin, 1987) izpelje (Redeker, 1990). Pri tem ne smemo spregledati njunih ugotovitev, da večina elementov, ki jih štejemo med diskurzne označevalce, pogosto kaže na obe ravni hkrati, vendar običajno predvsem na eno.

Iz njune delitve vidimo, da vlogo diskurznih označevalcev, ki označujejo predvsem predstavno strukturo, običajno opravljajo vezniki, navezovalni členki in nekateri prislovi. Povezovalna vloga teh sredstev v slovenskem jeziku ni novo odkritje (Toporišič, 2000; Gorjanc, 1998; Schlamberger Brezar, 1998; Smolej, 2004a), vendar izhaja predvsem iz raziskovanja pisnega diskurza (razen v Schlamberger Brezar, 1998) in ne vedno iz analize diskurza.

Drugi skupini diskurznih označevalcev, ki označujejo pragmatično strukturo, v slovenskem prostoru še ni bilo namenjene širše pozornosti, na kratko pa so med drugim predstavljeni v (Schlamberger Brezar, 1998). Kot navaja (Redeker, 1990), sta osnovni značilnosti teh označevalcev, da povezujejo predvsem druge ravni diskurza, ne samo predstavne, in da prispevajo predvsem k proceduralnemu pomenu. Tej skupini izrazov bom v raziskavi namenila več pozornosti (glej 6.2). Pri analizi teh izrazov ne izhajam iz nobenih dodatnih predpostavk, ki bi temeljile na kateri od predstavljenih teorij.

Zaželeno je, da so jezikovni koncepti, ki jih želimo uporabiti pri razvoju strojnega simultanega prevajanja govora, jasno definirani. Diskurzne označevalce v tej raziskavi določim tako, da najprej poiščem in naredim seznam izrazov, ki lahko nastopajo v vlogi diskurznega označevalca, ki označuje pragmatično strukturo. Seznam nikakor ni zaprt in dokončen, ampak velja za analizirano gradivo. Pri vsakem izrazu najprej analiziram, ali je lahko rabljen samo kot diskurzni označevalec ali pa je lahko rabljen tudi kot del propozicijske vsebine ter ali ima kakšne variante. Osrednji del analize vsakega izraza v vlogi diskurznega označevalca posvetim definiranju njegovih pragmatičnih vlog, pri čemer uporabljam predvsem kvalitativni pristop, in sicer skušam odgovoriti na vprašanje, kako je diskurzni označevalec v aktualiziranem kontekstu vplival na diskurz. Za uporabo v strojnem simultanem prevajanju govora so zanimivi tudi pogostost rabe diskurznih označevalcev, njihov položaj v izjavi in sopojavljanje. Pri tem uporabljam predvsem kvantitavini pristop. Natančen postopek analize je opisan v 6.2.

4.4Popravljanja

Tako rekoč na vseh področjih, ki se ukvarjajo z raziskovanjem pogovora, tudi pri strojnem simultanem prevajanju govora, opozarjajo na značilnosti, ki jih poimenujejo premori, zapolnjevalci vrzeli, podaljšani zlogi, napačni začetki, zatikanja, diskontinuitete, popravljanja, ponavljanja, nedokončane misli, spremembe začete strukture ipd. Navedene značilnosti povzročajo precej težav pri razvoju sistemov strojnega simultanega prevajanja govora, ki imajo ambicijo procesirati pogovorni govor. V tujini so navedene značilnosti pogovora v splošnem največ raziskovali znotraj dveh glavnih smeri: psiholingvistike in analize diskurza (najpogosteje konverzacijskih analiz), v slovenskem prostoru pa najdemo nekaj zanimivih misli o nekaterih od teh značilnosti v raziskavah skladnje slovenskega govorjenega jezika.

V novejšem času se s skladnjo slovenskega govorjenega jezika obširneje ukvarjata raziskavi (Krajnc, 2004) in (Krajnc, 2005) ter (Smolej, 2004b).

(Smolej, 2004b) predstavi v slovenskem prostoru nov pogled na tvorjenje diskurza s stališča sintagmatske in paradigmatske osi, ki temelji na (Blanche-Benveniste, 1991). Predpostavlja, da »vse osnovne stavčne strukture izhajajo iz enega in istega jezikovnoskladenjskega sistema« (Smolej, 2004: 423). Do navideznega skladenjskega razhajanja, navaja, prihaja predvsem zaradi številnih neizpeljanih (pretrganih, opuščenih) struktur. Te strukture razlaga kot posledico hkratnega tvorjenja spontanega govora na dveh ravneh, sintagmatski (vodoravna os) in paradigmatski (navpična os). Govorec posega po obeh ravneh, sintagmatski in paradigmatski, pri tvorjenju katerekoli vrste diskurza (spontano ali nespontano tvorjene), vendar je samo pri spontano tvorjenem diskurzu eksplicitno izražena tudi paradigmatska os. Razkrivanje paradigmatske osi vključuje večkratni izbor iste leksikalne ali slovnične enote, saj to pomeni, da tvorjenje/izpeljava stavčne strukture ostaja na istem mestu sintagmatske osi. Razkrivanje paradigmatske osi pa pomeni tudi izbor različnih leksikalnih ali slovničnih enot iste paradigmatske osi, ki nastopajo na istem mestu sintagmatske osi. Pri razkrivanju paradigmatske osi avtorica večkrat uporabi tudi termin popravljanje oz. popravek.

(Krajnc, 2005; Krajnc, 2004) predstavlja obširno in večstransko analizo besedilnoskladenjskih značilnosti javne govorjene besede. Gradivo, ki ga analizira (besedila s sej Mestnega sveta Mestne občine Maribor, v (Krajnc, 2004) tudi predavanje na fakulteti), večinoma ni povsem spontano, besedila so ali pripravljena vnaprej ali premišljena. Pri analizi nameni pozornost popisu skladenjskih značilnosti, tipičnih za govorjeno besedilo, prikazu skladenjskih struktur izrekov in popisu besedilotvornih sredstev. Stična točka s tukajšnjo raziskavo so skladenjske značilnosti govorjenega besedila, ki jih loči glede na tipologijo v (Muellerova, 1987): skladenjske modifikacije besedilnega povezovanja (nedokončane skladenjske strukture, kot so zamolk, preskok, izpust, samostojni odvisni stavek ..., spremembe besednega reda in paralelizem), situacijsko odvisne modifikacije skladenjskih zgradb (položajna deiktična sredstva, sredstva za vzpostavljanje in ohranjanje stika), modelne skladenjske zgradbe (vračanja in kopičenja). Za modelne skladenjske zgradbe navaja, da »so tiste modificirane skladenjske zgradbe, ki imajo značilnosti jasne sistemskosti« (Krajnc, 2004: 482). S konceptom vračanj se predstavljena tipologija stika s tukaj opazovanimi popravljanji: »Vračanja so tisti jezikovni pojavi, pri katerih G/P med tvorjenjem besedila pove ali izrazi eno sporočilo, dvakrat, eventualno večkrat, torej se k izgovorjenemu izrazu pridruži izraz, ki je ustreznejši ali bolj znan.« (Krajnc, 2004: 483) Loči slovnična vračanja oz. napake (npr. Štajerci smo zaskrbljeni nad tako odločitvijo, ki lahko ima som..., ki lahko ima samo politično ozadje. (Krajnc 2005: 74)) in pomenska vračanja oz. dopolnitve (npr. ... da spolnjujete sklepe Nadzornega ee, Mestnega sveta, ... (Krajnc, 2005: 75)). Za kopičenja bi v analizi diskurza približno ustrezal koncept ponavljanja.

Skladenjsko analizo povedi v govorjenem jeziku politikov predstavi tudi (Hribar, 2001/02), vendar se posveti samo skladnji stavka in povedi, torej ne obravnava značilnosti, ki jih tu imenujem popravljanja.

V nadaljevanju predstavljam nekaj bolj vplivnih tujih raziskav, ki izhajajo (tudi) iz analize diskurza in obravnavajo naštete značilnosti celostno.

V konverzacijskih analizah, ki jih tudi v drugih delih te raziskave vključujem kot aplikativno uporaben pristop pri razvoju strojnega simultanega prevajanja govora, sta eni najvplivnejših raziskav navedenih značilnosti (Schegloff et al., 1977) in (Schegloff, 1979), čeprav so jih seveda raziskovali tudi drugi avtorji, npr. (Jefferson, 1975; 1983).

(Schegloff, Jefferson, Sacks, 1977) ugotavljajo, da lahko ločimo samopopravljanje (angl. self-repair), kadar govorec sam spodbudi in izvede popravljanje, in popravljanje sogovornika (angl. other-repair), kadar na napako, pomoto, nejasnost ipd. opozori, jo spodbudi ali popravi nekdo drug, tj. sogovornik. Samopopravljanje ima prednost pred popravljanjem sogovornika in je tudi veliko bolj pogosto. Pa tudi če na napako, pomoto, nejasnost ipd. v govoru govorca opozori sogovornik, jo pogosteje popravi ponovno govorec sam. Sogovornik torej da možnost govorcu, da se popravi sam. Iz tega sklepajo, da samopopravljanje in popravljanje sogovornika nista alternativni možnosti.

Nadalje opozorijo, da se popravljanje ne nanaša nujno na napako v govoru, pač pa se govorec popravi tudi, ko sicer v govoru ne bi zaznali nobene napake, nejasnosti ali podobnega, npr. »Dejan je prišel in rekel 'rad bi' ... 'Bernice' je rekel 'pojdiva na kavo'«. Zato namesto angleškega termina correction uvedejo termin angl. repair. V slovenščini lahko oba pomena prevajamo s popravljanje.

Ločijo med sprožitvijo popravljanja (angl. repair initiation) in izvedbo popravljanja (angl. repair solution, repair outcome). Tisti, ki sproži popravljanje, namreč ni nujno tudi tisti, ki izvede popravljanje (lahko sproži popravljanje sogovornik, izvede pa ga prvotni govorec, npr.: A: Je Al danes tukaj? B: Je ja. A: Ja? eee ... B: No bil je.). Za strojno simultano prevajanje govora je zlasti zanimivo, kako razpoznavati mesto v pogovoru, kjer se pojavi popravljanje, zato poglejmo natančneje, kaj (Schegloff et al., 1977) navajajo kot sredstva za sprožitev popravljanja. Popravljanje lahko sprožimo z raznimi neleksikalnimi motnjami, npr. odrezanimi besedami, podaljšanimi glasovi, uh (v slovenščini bi ustrezal eee), premorom. Če popravljanje sproži sogovornik, lahko to stori z: heee?, kaj? in drugimi vprašalnicami, npr. kje?, kdaj?, kako?, lahko poleg vprašalnice ponovi del problematične enote govora, uporabi izraz y'mean (sln. misliš) in možno interpretacijo problematične enote govora ipd. Popravljanje se seveda izvede v bližini izvora težav, najpogosteje kar znotraj iste izjave in iste vloge (torej samopopravljanje).

Raziskava v (Schegloff, 1979) je neke vrste nadaljevanje razprave (Schegloff et al., 1977) in v njej skuša avtor umestiti popravljanje v sistem, vzporeden pogovorni skladnji (angl. syntax-for-conversation). Njegovo sklepanje poteka tako:

1. Popravljanje lahko vpliva na strukturo izjave, v kateri se pojavi, tj. spremeni že začeto strukturo.

2. Prednostno mesto popravljanja je znotraj iste vloge, v kateri je problematična enota govora, zato ker je naslednja vloga prednostno rezervirana za sekvenčno implicirano nadaljevanje, z drugimi besedami za drugi del bližnjega para. Ker je znotraj iste vloge konec izjave vedno mesto, kjer je večja verjetnost za zamenjavo vloge, ima prednost popravljanje znotraj iste izjave, v kateri je problematična enota, saj bo konec izjave lahko tudi konec vloge. Integriteta (lahko bi rekli tudi kohezivnost) izjave je zato podrejena drugim sekvenčnim zahtevam.

3. Ugotavlja, da je popravljanje lahko sistematično relevantno za katero koli izjavo v pogovoru.

4. Enote samopopravljanja imajo določen red, sistem. (a) Pobuda za samopopravljanje ima omejeno število pojavnih oblik: lahko je prekinjena beseda – ta običajno spodbudi popravljanje že začetega elementa, popravljanje v tem primeru je torej običajno usmerjeno nazaj. Če je pobuda za popravljanje nakazana med besedami, je to lahko narejeno s premorom ali angl. uh (v sln. bi ustrezal eee) ali obema skupaj – v tem primeru je bolj pogosto popravljanje izvedeno na elementu, ki bi sledil, je torej usmerjeno naprej. (b) Obstajajo tudi mesta v govoru, kjer je popravljanje pogostejše. To je: kmalu po začetku izjave ali malo pred koncem izjave, hitro za težavnim mestom v govoru, običajno v območju dveh besed, v določenih kontekstih pa lahko obstajajo posebna pravila popravljanja, navede primer t. i. pivotnih elementov (npr. don't say that i'm exa-just say i'm a liar – dZ od exaggerate govorec uporabi kot dZ v just).

(Schegloff, 1979: 277) zaključi, da v govoru obstaja sistematična alternativa skladenjsko koherentnemu nadaljevanju govora, in ta alternativa je pobuda za popravljanje. Drugače povedano, na katerem koli mestu v govoru lahko govorec namesto nadaljevanja začete strukture tako, da bo skladenjsko koherentna, vključi popravljanje. Popravljanje je torej sistematična alternativa pogovorni skladnji, s katero govorci premoščajo težavna mesta v pogovoru, uspešno popravljanje pa pomeni napredovanje k rešitvi.

(Levelt, 1983) je zelo pogosto citiran in vpliven članek, ki ponuja izdelano taksonomijo popravljanj na podlagi govorčevih motivov, ki ga vodijo pri popravljanju, in izhaja iz psiholingvistike. Loči pet temeljnih kategorij:

1. D-popravljanja (iz angl. Different): govorec se premisli in odloči, da bo rekel nekaj drugega, kot je sprva nameraval, npr. gremo naravnost naprej ali ... pridemo od rdeče in gremo naravnost k zeleni (ta in naslednji primeri so povzeti iz (Levelt, 1983), iz korpusa spontanih govorjenih besedil, kjer so morali govorci opisovati določene vizualne vzorce).

2. A-popravljanja (iz angl. Appropriate): govorec spozna, da mora vsebino nameravanega sporočila modificirati, da bo primerna glede na kontekst. Znotraj te kategorije loči štiri podkategorije:

   1. AA-popravljanja: odpravljajo dvoumnost vsebine, npr. začnemo na sredi z ... na sredi papirja z modrim krogcem,

   2. AL-popravljanja: dodajo natančnejše, podrobnejše informacije, npr. z modro piko, z modrim krogcem na zgornjem koncu,

   3. AC-popravljanja: uskladijo vsebino s prejšnjo, tako da je besedilo koherentno, npr. greš eno navzgor, je eee prideš na rumeno,

   4. ALC-popravljanja: kadar ni jasno, ali je govorec dodajal natančnejše informacije ali vzpostavljal koherenco.

3. E-popravljanja: govorec odkrije in popravlja napako v tem, kar je rekel. Loči tri podkategorije:

   1. EL-popravljanja: govorec popravi napako na ravni besede, npr. naravnost k rdeči, oziroma pardon, naravnost k črni,

   2. ES-popravljanja: govorec popravi začeto skladenjsko strukturo, npr. obrneš levo pri modri, k modri točki,

   3. EF-popravljanja: govorec popravi izgovorno, fonetično napako, npr. enata, enota iz rumene točke.

4. C-popravljanja (iz angl. Covert): govorec prekine govorni niz s posebnim elementom (najpogosteje diskurzni označevalec, npr. eee, no ...) ali ponovi eno ali več besed, brez da bi karkoli spreminjal, dodajal, izpuščal, npr. potem desno eee sivo ali in na desni strani oranžna pika, oranžna pika. (Levelt, 1983) meni, da so ta popravljanja dokaz neke vrste notranjega govora govorca, govorec popravi nameravano besedilo, še preden ga izreče.

5. R-popravljanja (za angl. Rest): ostala popravljanja, ki jih ni mogoče razvrstiti v prejšnje štiri kategorije (v njegovem gradivu je teh le 2,5 %).

(Allwood et al., 1990) govorijo o upravljanju govora (angl. speech management). Ta koncept se nanaša na jezikovno in drugo ravnanje, ki kaže na to, kako posameznik upravlja svoj govor. To ravnanje so prav premori v govoru, posebni izrazi ali fraze, ponavljanja, spremembe že začete strukture ipd., torej značilnosti, ki jih (Levelt, 1983) in (Schegloff, 1979) označita kot popravljanja. Študija izhaja iz jezikovnopragmatičnega pristopa. Pri tem združujejo psihološko in sociološko perspektivo.

Pogled na razmerja med upravljanjem govora in drugimi jezikovnimi strukturami v (Allwood et al., 1990) lahko vzporejamo s Hallidayevo funkcijsko delitvijo jezika na tri ravni: predstavno, medosebno in besedilno (Halliday, 1994: 32-36). Ločijo namreč osrednje sporočilo (angl. main message), ki se nanaša predvsem na skladnjo in besedje in je primerljivo s predstavno ravnijo pri Hallidayu, interakcijo (angl. interactive functions), kar se nanaša na menjavanje vlog, odzivanje ipd. in je primerljivo z medosebno ravnijo pri Hallidayu. Upravljanje govora je nadrejeno osrednjemu sporočilu in interakciji in primerljivo s Hallidayevo besedilno ravnijo.

Predstavljena razmerja so zanimiva predvsem zato, ker z njimi opazovane značilnosti uvrstijo v sistem jezika in jih v nadaljevanju tudi obravnavajo kot podsistem, ki opravlja določene diskurzivne vloge, ima značilne strukturne elemente in pravila rabe. In sicer ločijo štiri diskurzivne vloge: izbiranje (angl. choice related), zamenjavo (angl. change related), kombiniranje izbiranja in zamenjave. Zadnja vloga nekoliko odstopa od ostalih, poimenujejo jo proces upravljanja govora (angl. process speech management) in se nanaša predvsem na premor in ponovitev, uvedejo pa jo zato, ker tudi upravljanje govora tako kot tvorjenje govora zahteva čas.

Za opravljanje teh diskurzivnih vlog ima govorec v sistemu na izbiro različne strukture:

A. Enostavne strukture:

1. osnovni izrazi upravljanja govora:

1. premor,

2. enostavni izrazi (npr. eee, mmm...),

3. eksplicitne fraze (npr. kako se reče),

4. drugi glasovni zvoki (vzdih, tleskanje z jezikom, sikanje ipd.);

2. osnovni procesi upravljanja govora:

5. podaljševanje glasov, zlogov,

6. prekinitev (npr. torej en ... ja tako tako ja),

7. ponovitev (npr. izbran je samo ... samo zato ker bo).

B. Sestavljene strukture:

1. holistični postopki – zgrajene iz dveh osnovnih procesov upravljanja govora, prekinitve in ponovitve, z dodatnim/-i elementom/-i, to pa je/so lahko:

   1. izbris – govorec prekine govor, nato ponovi del prvotnega sporočila, vendar pri tem enega ali več elementov izpusti (npr. toda to je saj veš ... je nevarno),

   2. vstavitev – pri ponovitvi govorec vstavi enega ali več novih elementov (npr. tako da se bo hitro v ... se bo odločil v nekaj sekundah),

   3. nadomestitev – pri ponovitvi govorec nadomesti enega ali več prvotnih elementov z novimi (npr. zgleda kot ... zgleda da je izbran samo zato),

   4. preureditev – pri ponovitvi govorec zamenja besedni red prvotnih elementov (npr. toda potem sem jaz ... jaz sem potem preskočil);

2. integrirani postopki – podaljšan holistični postopek: z osnovnim izrazom upravljanja govora govorec označi vlogo, ki bi lahko ostala neoznačena, npr. iskanje izraza (primer: da ne bi ... da bi ohranili nekatere pridelke);

3. povezani postopki – prav tako podaljšan holistični postopek, kjer se zaporedoma ponavljajo enostavne in sestavljene strukture upravljanja govora (npr. ne toda zadene veš ... lahko zadene takšna področja kjer).

(Allwood et al., 1990) predstavijo tudi shemo, ki prikazuje, katere strukture lahko govorec uporabi za doseganje posameznih diskurzivnih vlog upravljanja govora, torej za izbiranje, zamenjavo, kombinacijo obeh in za proces upravljanja govora. Iz nje je razvidno, da se npr. osnovne strukture rabijo predvsem pri izbiranju, pri zamenjavi pa večinoma sestavljene strukture.

4.4.1Izhodišča analize v tej nalogi

Implicitna ali eksplicitna predpostavka velike večine raziskav popravljanj je, da so popravljanja odmik od idealnega, na nek način pomanjkljivost spontanega govorjenega diskurza. Ta predpostavka sicer ne vpliva nujno na samo raziskavo, čeprav tudi lahko, vseeno pa opozarjam, da moramo dopustiti, da imajo morda popravljanja določene pragmatične vloge. Morda omogočajo pristnejši, bolj oseben stik med sogovornikoma – govorec (tudi) s popravljanji delno razkriva procese, ki potekajo ob tvorjenju govora (kot med drugim izhaja iz raziskave Smolej, 2004b), ne samo končnega produkta teh procesov.

Poleg termina popravljanje zasledimo pogosto termin netekočnosti (angl. disfluencies) (Lickley, 1994; Tseng, 1999; Shriberg, 1994; Clark, 2002), za katerega raziskovalci menijo, da je bolj nevtralen, označuje pa podobne značilnosti, s tem da je pomensko nekoliko širši in bolj odprt. V slovenskem prostoru najdemo pri (Kranjc, 1999) izraz tekočnost govora. Menim, da netekočnost ni posebno posrečen termin, saj implicira, da te značilnosti delajo diskurz netekoč; kar pa velja predvsem za skladenjsko raven, kot smo o njej navajeni razmišljati v tradicionalnem jezikoslovju, na pragmatični ravni pa lahko imajo te značilnosti prav nasproten učinek, npr. omogočajo, da diskurz kontinuirano teče. Termina tudi nista povsem sopomenska, netekočnost lahko razumemo širše. V tem delu raziskave se omejim na tiste značilnosti spontanega govorjenega diskurza, ki jih lahko enoznačno definiramo kot popravljanja ali še natančneje kot samopopravljanja.

Ker je pričujoča raziskava namenjena v podporo razvoju sistemov strojnega simultanega prevajanja govora, bom skušala v praktičnem delu analizirati samo tiste vidike popravljanj, ki so zanje najbolj kritični.

Enako kot pri diskurznih označevalcih želimo tudi za popravljanja imeti jasno določene kriterije, po katerih jih lahko označujemo na primer v korpusu, zato jih bom skušala definirati. Vsaj zelo na splošno skušam tudi razjasniti njihovo vlogo v diskurzu, za morebitno avtomatsko razpoznavanje popravljanj pa je lahko v pomoč tudi poznavanje njihove strukture. Zgoraj predstavljene raziskave pri tem nudijo nekaj dovolj zanesljivih opornih točk za izhodišče:

• Popravljanje je retrogradna struktura – (Smolej, 2004b) po (Blanche-Benveniste, 1991) opozori na dogajanja na sintagmatski in paradigmatski osi, (Krajnc, 2004) po (Muellerova, 1987) podobno vrsto struktur imenuje vračanja. Najprej bom zato opazovala popravljanja s sintagmatsko-paradigmatskega vidika.

• Tuje predstavljene raziskave so usmerjene samo v popravljanja in se ukvarjajo: (Schegloff et al., 1977; Schegloff, 1979) predvsem s sociološkim, (Levelt, 1983) predvsem s psihološkim in (Allwood et al., 1990) s sociološkim in psihološkim vidikom popravljanj. Iz tega povzemam, da je za popravljanja pomemben tudi pragmatični vidik, ki bo v središču analize v nadaljevanju.

• Popravljanje ima manjše enote, ki imajo določen sistem, trdi (Schegloff, 1979). Nazadnje me zato zanima struktura popravljanj.

Natančnejši postopek analize je opisan v 6.3.

4.5Sklep

Pri obvladovanju problemov pri procesiranju pogovornega govora, ki izhajajo iz značilnosti spontanega govorjenega diskurza, se lahko naslonimo na nekatere koncepte konverzacijskih analiz. Te so med drugim veliko raziskovale strukturo pogovorov, na podlagi česar lahko govorjeno besedilo razdelimo na manjše smiselne in za tehnologijo obvladljive enote: sekcije, tematske sklope, vloge, izjave... Koncept izjave definiram natančneje, saj gre za temeljno enoto pri segmentiranju govornega korpusa. Opozorim tudi na tipskost uvodnih in zaključnih sekcij v telefonskih pogovorih, tematskih sklopov pa ne obravnavam podrobneje. Koncept bližnjih parov samo na kratko predstavim in ga ne raziskujem podrobneje v praktičnem delu, pri tehnologiji namreč vodi v semantično interpretacijo, tukaj pa želim kolikor mogoče ostati pri značilnostih, ki jih lahko tudi kar najbolj enostavno strojno razpoznavamo z obstoječo tehnologijo. Vseeno je lahko nadaljnje raziskovanje tematskih sklopov in bližnjih parov zanimivo ne samo za strojno simultano prevajanje govora,¹⁰ ampak še bolj za sisteme dialoga ipd.

Pri nadaljnjem raziskovanju iščem, ali lahko v izjavah ločimo jezikovna sredstva ali strukture, ki so manj pomembna za posredovanje (predstavnega) pomena. Oprem se na raziskave diskurznih označevalcev in pri primerjavi teh opazim, da v različnih raziskavah ločijo med dvema temeljnima ravnema diskurza, ki ju sicer različno poimenujejo, tukaj prevzamem poimenovanji predstavna vloga oz. pomen in pragmatična vloga oz. pomen. Delitev je predvsem funkcijska. V luči uporabe pri razvoju sistemov strojnega simultanega prevajanja govora je zapeljiva misel, da bi lahko v besedilu ločili jezikovna sredstva in strukture, ki so v pragmatični vlogi, od tistih, ki so v predstavni vlogi, vendar kasneje (v analizah) vidimo, da na ravni besedila natančno ločevanje ni mogoče. Vseeno pa lahko ločimo nekatera jezikovna sredstva in strukture, ki so običajno rabljeni predvsem v pragmatični vlogi, in tem posvetim pozornost v nadaljevanju: (1) Koncept diskurznih označevalcev zajame veliko za spontan govorjeni diskurz značilnih izrazov, katerih vloga je v tradicionalnem jezikoslovju malo raziskovana. Ti izrazi pogosto »izstopajo« iz govorjenega besedila, saj so sintaktično-semantično le ohlapno vpeti vanj, po drugi strani pa jim raziskovalci pripisujejo pomembno kontekstno-povezovalno vlogo. (2) Popravljanja nam pomagajo pojasniti značilnosti strukture izjav. Z označevanjem dela besedila, ki je popravljeno, lahko izločimo tudi tisti del, ki ni potreben za posredovanje predstavnega pomena.

5GRADIVO ZA ANALIZO

Za praktični del te raziskave sem uporabila korpus telefonskih pogovorov v turizmu Turdis-1 (v nadaljevanju tudi samo korpus), ki smo ga v obdobju od konca februarja 2004 do konca junija 2004 predvsem za namene te raziskave snemali na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru (FERI). Oznaka 1 za imenom pomeni prvo verzijo, ki ne vključuje vseh posnetih pogovorov. V tem poglavju predstavim način snemanja pogovorov, način transkribiranja in nekaj osnovnih statističnih podatkov o korpusu.

5.1Snemanje pogovorov

Kratek pregled nekaterih večjih korpusov pogovorov, ki so jih uporabljali za razvoj komponent strojnega simultanega prevajanja govora, je že vključen v poglavje 2.2. Ena od skupnih značilnosti teh jezikovnih virov (Shum et al., 1994; Lavie et al., 1997; Kurematsu et al., 2000; Aiello et al., 1999), tudi korpusov pogovorov, uporabljenih v projektu LC-STAR (Arranz et al., 2004b), je, da so pogovori igrani in posneti v studiu. Govorci so običajno dobili vse potrebne podatke (koledar, informacije o hotelih, prevozih in drug informativni material iz hotelov, agencij ipd.). Edino v korpusih, posnetih za projekt Nespole! (Metze et al., 2002), v pogovorih sodelujejo profesionalni turistični delavci, vendar tudi tu zunaj svojega profesionalnega okolja. Kot navajajo (Arranz et al., 2004b), je govorce pri studijskem snemanju pogosto težko animirati, predvsem zahtevno je igrati vlogo turističnega delavca, ki posreduje informacije, čeprav ima govorec na voljo ves material.

Za potrebe te raziskave je nujno, da so pogovori kolikor se da realni in naravni, kar pri igranih pogovorih v studiu zelo težko dosežemo. Po drugi strani pa nikakor ne smemo prezreti etičnih vprašanj: s snemanjem resničnih pogovorov posegamo v govorčevo zasebnost, zato je prav, da ga o tej nameri predhodno obvestimo in prosimo za dovoljenje. Vendar to navadno sproži nezaželene posledice: govorci pred mikrofonom ali kamero se pogosto obnašajo drugače kot sicer. Če je le mogoče, je zelo dober kompromis med obema možnostma splošno dovoljenje, da govorca lahko snemamo, ne ve pa, kateri njegov pogovor natančno bo sneman. Temu smo se skušali približati pri snemanju korpusa Turdis.

Za sodelovanje smo prosili štiri turistične agencije (Sonček, Kompas, Neckermann Reisen in Aritours), dva hotela (Hotel Piramida, Hotel Habakuk) in mariborsko turistično pisarno (MATIC). Odgovorne osebe smo najprej zaprosili za splošno dovoljenje, da lahko za namene te raziskave njihove delavce, ki posredujejo informacije po telefonu, na delovnem mestu in v delovnem času kličemo prek sistema Turdis in posnamemo te pogovore. Prek odgovornih smo s to namero seznanili delavce in jih prosili za pisno dovoljenje za snemanje. Pri snemanju se je pokazalo, da se med množico ostalih telefonskih pogovorov, ki jih opravijo na delovnem mestu, turistični delavci običajno niso zavedali, kateri pogovori so snemani. Ker so zato reagirali povsem naravno, so tudi pozitivno vplivali na klicatelje.

Klicatelji so namenoma za snemanje baze klicali prek sistema Turdis izbrano turistično organizacijo. Večinoma so bili to študenti in zaposleni na Univerzi v Mariboru, v glavnem s FERI in s Pedagoške fakultete Maribor. Klicateljem smo pred snemanjem razložili, zakaj snemamo, in poudarili, da želimo, da bi bili pogovori čimbolj realni in naravni.

V projektu LC-STAR, na katerega se med drugim navezuje ta raziskava, so teme pogovorov določili takole (Arranz et al., 2004b):

• pogovori v hotelu (rezervacija, informacije o storitvah, informacije o aktivnostih za prosti čas, prošnja za storitev),

• pogovori v turistični agenciji (rezervacija vozovnic, rezervacija hotelskih sob, rezervacija potovanj, sprememba rezervacije, odpoved rezervacije, potrditev rezervacije),

• pogovori v turistični pisarni (informacije o mestu, prevoz, namestitev, gastronomija, znamenitosti, prosti čas, nakupovanje, nočno življenje),

• pogovori na železniški postaji/letališču (rezervacija vozovnic, informacije o urnikih, prostih mestih, cenah, prtljagi…, dodatne storitve).

Pri snemanju korpusa Turdis-1 smo se odločili, da so telefonski pogovori z železniško postajo ali letališčem za slovenske razmere, kjer ni velikih mednarodnih železniških postaj ali letališč, manj zanimivi, zato to komunikacijsko področje v Turdis ni zajeto. Pri ostalih treh vrstah pogovorov (pogovori s hotelsko recepcijo, turistično agencijo in turistično pisarno) pa smo pred začetkom snemanja turistične delavce, ki so sodelovali pri snemanju pogovorov, prosili, naj na kratko navedejo, o čem jih stranke po telefonu največ sprašujejo. Največje odstopanje v primerjavi s temami, izbranimi v projektu LC-STAR, je pri turističnih agencijah, saj pri agencijah, ki so sodelovale, rezervacija po telefonu sploh ni mogoča, ker je treba ob rezervaciji plačati tudi prvi polog. Po drugi strani pa klicatelji veliko sprašujejo o posameznih destinacijah in možnostih letovanja ali popotovanja ali organiziranja poti (predvsem z letalom), pri čemer je spekter različnih možnosti zelo širok: različnih destinacij in načinov letovanja, potovanja ipd. je veliko, tudi turističnih agencij je v primerjavi s hoteli ali turističnimi pisarnami več. Posledično smo v začetku predvideno enakomerno razmerje v številu pogovorov spremenili v 2 : 1 : 1 – približno polovica vseh pogovorov je s turističnimi agencijami, četrt s hoteli in četrt s turistično pisarno.

Ne glede na pridobljene informacije v turističnih organizacijah smo klicatelje najprej vedno spodbudili, naj premislijo, ali jih kakšne informacije, ki jih nudijo turistične agencije, turistična pisarna ali hoteli, res zanimajo, oziroma če ne, ali se spomnijo kakšnih pogovorov, ki so jih v preteklosti imeli s to vrsto organizacij. Predvsem za turistično agencijo so imeli klicatelji pogosto sami predloge, o čem se želijo pogovarjati. Za telefonske pogovore s turistično pisarno in hotelom pa je bilo treba večkrat pomagati ustvariti imaginarno situacijo (npr. za prijatelja iz tujine iščeš poceni namestitev v določenem terminu), vendar vedno skupaj s klicateljem, tako da je bila ta čim bližja njegovemu resničnemu življenju in izkušnjam.

Tehnično je bilo snemanje izvedeno na FERI. Za zajem govora smo uporabili ISDN-kartico, in sicer je moral klicatelj vedno zavrteti telefonsko številko sistema, ki je snemal govor, sistem pa je takoj poklical naprej telefonsko številko, ki je bila vnesena v program in smo jo lahko ročno spreminjali. Zvočni signal je tako v obe smeri potekal prek sistema. Kanala smo snemali ločeno in naknadno združili signala enega in drugega govorca v eno zvočno datoteko v formatu wav. Tako smo lahko pri transkribiranju korpusa po potrebi (predvsem pri hkratnem govoru) poslušali samo posnetek enega ali samo drugega govorca.

Slika 4: Shema poteka signala pri snemanju telefonskih pogovorov za Turdis.

Žal se je pri tej rešitvi pojavila nepredvidena težava – odmev. Predvsem pri klicanju na večje razdalje (zunaj Maribora) je zaradi zakasnitve skoraj pri vsakem klicu nastajal odmev, kar je bilo precej moteče za sogovornike. Zaradi tega je bilo močno oteženo doseganje ustrezne pokritosti glede na narečni izvor govorca. Za večjo uravnoteženost tega faktorja je treba zastaviti drugačno tehnično rešitev.

5.2Prepisovanje pogovorov in urejanje korpusa

Pogosto uporabljani in prosto dostopni orodji za urejanje posnetkov govora sta Praat (http://www.fon.hum.uva.nl/praat/) in Transcriber (http://www.etca.fr/CTA/gip/Projets/ Transcriber/-fr/user.html). Praat je prilagojen predvsem za fonetične analize govora: uporablja se za analizo govora, sintezo govora, učenje algoritmov, segmentiranje govora, urejanje posnetkov govora ipd. Orodje Transcriber so razvili za prepisovanje govornih baz tipa Broadcast News in ima večino funkcij, ki jih potrebujemo pri označevanju korpusa za analizo diskurza. Omogoča prepisovanje in segmentiranje posnetkov govora, označevanje sekcij, lastnosti govorca (narečje, spol ipd.), označevanje različnih negovornih zvočnih dogodkov ob signalu (šume v ozadju, smeh, vdih, kašelj ipd.) ter skoraj poljubno označevanje dogodkov v govoru (tuji izrazi ali govor v tujem jeziku, poljubne skupine besed, ki jih želimo raziskovati itd.). Žal ne omogoča ustreznega zapisa, kadar hkrati govorita več kot dva govorca, vendar pri prepisovanju telefonskih pogovorov v korpusu Turdis-1 ni primerov, kjer bi to funkcijo potrebovali. Za prepisovanje in segmentiranje korpusa Turdis-1 sem zato uporabila Transcriber.

Vsak posnetek pogovora, ki je del baze Turdis-1, je shranjen kot posebna zvočna datoteka v formatu wav, pripadajoči prepis posnetka s programom Transcriber je v datoteki z identičnim imenom in končnico trs. Imena datotek so v prilogi in v primerih v tej nalogi ohranjena kot oznaka pogovora in so so sestavljena iz naslednjih enot:

• prvi dve črki sta zapisani z veliko začetnico in pomenita:

HO – hotel,

TA – turistična agencija,

TP – turistična pisarna,

• tretja in četrta črka sta zapisani z malo začetnico in pomenita:

ha – Habakuk,

pi – Piramida,

ko – Kompas,

ne – Neckermann Reisen,

so – Sonček,

ma – MATIC,

• peti in šesti znak sta število, ki označuje zaporedni posnetek pogovora v celotni bazi Turdis.

Pogovori so prepisani in segmentirani po načelih, ki deloma sledijo priporočilom EAGLES (http://www.ilc.cnr.it/EAGLES96/spokentx/) in nekaterim načelom prepisovanja govornih baz tipa Broadcast News (prim. Žgank et al., 2004). V nadaljevanju po alineah opisujem osnovna pravila prepisovanja in označevanja korpusa, podrobna razpredelnica oznak v transkribiranem korpusu in v ilustrativnem gradivu v tej nalogi pa je v tabeli 2.

1. Pogovori so razdeljeni na tri osnovne sekcije: uvod, jedro, zaključek. Kadar je premor med pogovorom daljši kot 1,5 sekunde, je označen kot posebna sekcija (tišina ali drugo, če je v ozadju šum). Kadar klicatelj čaka na prevezavo, je ta odsek označen kot posebna sekcija prevezava.

2. Kratek premor v izjavi je lahko označen z [.].

3. Govorci so označeni vsak s svojo šifro. Za klicatelje je šifra sestavljena iz besede klicatelj in identifikacijske številke klicatelja, npr. klicatelj23, za turistične delavce pa iz imena podjetja, podčrtaja, besede informator in identifikacijske številke informatorja v tem podjetju, npr. Soncek_informator6.

4. Pri lastnostih govorca imajo vsi turistični delavci oznako global name. Označen je spol govorca in narečna pripadnost glede na izvor (ločim: p-stajersko, p-panonsko, p-korosko, p-mariborsko, p-ljubljansko, p-gorenjsko, p-dolenjsko, p-primorsko, p-rovtarsko; p je dodan kot oznaka, ki omogoča ob morebitni primerjavi z ostalimi podobnimi jezikovnimi viri (npr. Broadcast News (Žgank et al., 2004) razločevanje, saj govorci praviloma govorijo pogovorno zvrst z nekaterimi značilnostmi narečja, iz katerega izvirajo, ne čistega narečja).

5. Poleg menjavanja govorcev je lahko govor istega govorca razdeljen na več manjših enot – segmentov, ki označujejo meje med izjavami. Pri določanju mej sledim načelom, predstavljenim v poglavju 4.2.4.

6. Hkratni govor je označen samo v tistem delu signala, kjer dejansko govorita oba govorca hkrati, ne glede na meje med izjavami. Ker je pri tem velikokrat presekana izjava enega ali drugega govorca, je del, kjer je izjava prekinjena zaradi začetka ali konca hkratnega govora enega govorca, označen z [1] na koncu, del, kjer se ta ista izjava nadaljuje, pa z [2] na začetku. Prekinjena izjava, označena z [1], se vedno nadaljuje s prvim naslednjim segmentom, označenim z [2]. Če sredi hkratnega govora ni mogoče postaviti meje med izjavami v govoru enega govorca, pa bi bilo to primerno, je meja med izjavami označena s [P], npr.:

Api3 [prekr]: štirinajst[St\@rnajz] dni prej bi že bilo[bl/o:] fajn[+NERAZUMLJIVO]

K19 [prekr]: mislim ka(k) ... [P] štirinajst[St@rn/a:jz] dni [1]

K19: [2] najmanj prej[+SOGOVORNIK_ja] no

Za hkratni govor ne šteje, kadar sogovornik potrjuje pozornost z opornimi signali. Ti so označeni kot posebna vrsta dogodka, pri čemer je opisano, kateri oporni signal je sogovornik uporabil in ali je pri tem prekrival govor drugega govorca (npr. [+overlap_mhm]) ali ne ([overlap_ja]). V drugem primeru je ta dogodek običajno umeščen v poseben segment.

7. Besedilo je ortografsko prepisano, skladno s knjižnim standardom – to pomeni, da so tudi pogovorno, narečno, površno ipd. izgovorjene besede zapisane tako, kot je predvideno po knjižnem standardu, ne tako, kot so dejansko izgovorjene. To velja tudi za primere: kako[k/a:k] (npr. kako ste rekli), tako[t/a:k] (npr. tako da), koliko[k/o:k], noter[n/o:t]...

• Izjema so naslednje besede: pogovorni nedoločnik je prepisan brez končnega -i, če je tako izgovorjen, besede mogli (uporabljen v pomenu morali), najdli (od najti), taki (v pomenu tak, takšen), pol (v pomenu potem), more (namesto oblike mora), večih -im (sklanjane oblike sicer nesklonljive besede več). Vendar imajo te besede dodano posebno oznako [+lex=*].

• Besedam, ki niso izgovorjene, kot predvideva knjižni standard, sta dodana fonetični prepis s simboli SAMPA (Zemljak et al., 2002) v oglatih oklepajih in oznaka +pron=* ali +pron=izg, npr. tudi[t/u:t][+pron=*] ali kakšne[k/a:SnE][+pron=izg].

8. Besede, ki niso izgovorjene do konca, so označene z okroglima oklepajema na mestu, kjer so prekinjene, npr. samo malo da po().

9. Zarekanja so označena s [+pron=lapsus]. Gre za primere, ko je v aktualiziranem kontekstu izgovorjena beseda očitno lapsus, npr. te bi v bistvu ta dva dni kot[+pron=lapsus] je konferenca bi sigurno tu prespali.

10. Številke so vedno izpisane z besedo.

11. Medmeti so zapisani z naslednjimi znaki: eee, hm, mhm, aha, ah, eh (izgovorjeno s širokim e), eeh (izgovorjeno s polglasnikom). S tremi istimi črkami, ki najbliže ponazarjajo izgovorjeni glas, so lahko označeni nejasno artikulirani glasovi npr. ob popravljanju, obotavljanju ipd. (npr. eee nnn običajno naredimo).

12. Kratice so zapisane s samimi velikimi črkami. Če so izgovorjene črkovano, so označene s krivuljo, npr. ~GMX, sicer pa z znakom @, npr. @FERI.

13. Kadar govorec navaja svoje osebne podatke, so samo opisani z vrsto podatka, npr. [ime], [priimek], [~P ~R ~I ~I ~M ~E ~K] (pri črkovanju priimka), [ulica] itd.

14. Vse besede razen pravih lastnih imen, tudi na začetku izjave, so prepisane z malo začetnico. Lastna imena so označena na dva načina: z veliko začetnico, kadar gre za pravo lastno ime (npr. Habakuk), ali z narekovaji (»agencija sonček«).

15. Tuje besede so označene z dogodkom lang in jezikom, iz katerega izhajajo, npr. [lang=Engl-]coffee breaki[-lang=Engl].

16. Kadar je izgovorjena beseda slabo slišna, je sicer prepisana, če je še razpoznavna, vendar označena z dogodkom [+pron=pi], če ni razpoznavna in zato tudi ni prepisana, pa je na mestu izgovorjene besede ali besed oznaka [pron=pi]. Polglasen govor, ki je sicer lahko razumljiv, vendar je stišan, je označen z [pron=pif-] govor [-pron=pif].

17. Nekatere besede so izrazito poudarjeno izgovorjene, te so označene z znakom # pred besedo in za njo, npr. #do# štiri ure.

18. Podaljšan fonem je označen z [:] za črko, ki označuje ta fonem. Običajno je to zadnji fonem besede.

19. Pri prepisovanju niso uporabljena ločila, razen dveh izjem: nestične tri pikice (...) označujejo nedokončane izjave, npr. kaj mi lahko vi ... , nestični vprašaj pa rastočo intonacijo (stični vprašaj nakazuje rastočo intonacijo diskurznega označevalca, glej 6.2.3).

20. Kadar se med pogovorom pojavijo izraziti šumi v ozadju, npr. zvonjenje telefona, so označeni kot ozadje (funkcija background v Transcriberju).

21. Z možnostmi za označevanje dogodkov (funkcija event v Transcriberju) so označeni razni šumi, ki jih med govorjenjem povzroča govorec ali njegov sogovornik: vdih, izdih, smeh, kašljanje ...

22. Ostale posebne oznake so dodane za potrebe te raziskave.

Format transkripcij je v osnovi XML, kot ga tvori Transcriber. Po potrebi je mogoča pretvorba transkripcije v skladu s kakimi drugimi standardi (npr. TEI). Za ilustrativno gradivo v tej nalogi so oznake, tvorjene v programu Transcriber, pretvorjene v razumljivejšo, berljivejšo in krajšo obliko, nekatere pa so izpuščene.

V ilustrativnem gradivu v tej nalogi so:

• imena govorcev skrajšana, in sicer ostane K za klicatelj, sledi zaporedna številka klicatelja, npr. K1, za turistične delavce pa ostane A, sledita prvi dve (mali) črki organizacije, v kateri delajo, ter zaporedna številka, npr. Aso6,

• ime govorca je izpisano pred vsako izjavo, tudi če gre za daljšo vlogo istega klicatelja,

• besedilo govora je prepisano za dvopičjem; če hkrati govorita oba sogovornika (hkratni govor), je za šifro govorca v oglatih oklepajih zapisano [prekr],

• natančna primerjava ostalih oznak v korpusu v programu Transcriber in v ilustrativnem korpusnem gradivu v tej nalogi je v tabeli 2:

Oznaka v programu Transcriber	Oznaka v ilustrativnem gradivu v nalogi	Komentar
[+pron=*]		Oznaka ni potrebna, saj je posebna izgovorjava vidna že iz fon. prepisa.
[+lex=*]	[*]	Pogovorna oblikoslovno-skladenjska raba oz. pogovorni izraz.
[+pron=izg]	[IZG]	Slaba izgovorjava.
[+pron=lapsus]		Zarekanje.
...	...	Nedokončana izjava.
bes()	bes()	Nedokončana beseda.
?	?	Rastoča intonacija izjave.
[:]	[:]	Predhodni fonem je podaljšan.
[.]	[.]	Kratek premor v govoru.
Nova sekcija tisina.	[TIŠINA]	Tišina ob daljšem premoru v govoru.
Nova sekcija prevezovanje.	[PREVEZOVANJE]	Čakanje na sogovornika.
Nova sekcija drugo.	[DRUGO]	Šumi v ozadju ob daljšem premoru v govoru.
Nova sekcija uvod.	[UVOD]	Začetek uvodne sekcije.
Nova sekcija jedro.	[JEDRO]	Začetek jedrne sekcije.
Nova sekcija zakljucek.	[ZAKLJUČEK]	Začetek zaključne sekcije.
Besedilo [1]	Besedilo [1]	Začetek hkratnega govora sredi izjave.
[2] besedilo	[2] besedilo	Nadaljevanje zadnje izjave, ki se konča z [1].
besedilo [P] besedilo	besedilo [P] besedilo	Meja med izjavama/segmentoma sredi hkratnega govora.
~GMX	~GMX	Črkovana kratica.
@SI	@SI	Kratica izgovorjena kot beseda.
Oporni signali:
[+lex=overlap_ja]	[+SOGOVORNIK_ja]	Oporni signal se prekriva z govorom govorca.
[lex=overlap_ja]	[SOGOVORNIK_ja]	Oporni signal je izgovorjen v premoru med govorom govorca.
Tujke:
[lang=English-]	[angl-]	Začetek govora v tujem jeziku, če je to več kot ena beseda (primer za angleščino).
[-lang=English]	[-angl]	Konec govora v tujem jeziku (angleščina).
[+lang=English]	[+angl]	Prejšnja beseda je tujka (angleška).
	[+latin], [+tujez]	Namesto angl je latin za latinsko in tujez za vse ostale jezike.
Slabo slišen govor:
[+pron=pi]	[+NERAZUMLJIVO]	Prejšnja beseda je slabo razumljiva.
[pron=pi-]	[NERAZUMLJIVO-]	Začetek slabo razumljivega govora.
[-pron=pi]	[-NERAZUMLJIVO]	Konec slabo razumljivega govora.
[pron=pi]	[NERAZUMLJIVO]	Govor na tem mestu ni razpoznaven.
[+pron=pif], [pron=pif-], [-pron=pif]	[+TIHO]	Govor je razumljiv, vendar stišan – bolj govorjenje samemu sebi. Ostalo enako kot za nerazumljivo.
Šumi:
[i]		Vdih govorca.
[+e]	[+IZDIH]	Izdih govorca hkrati z govorom.
[e]	[IZDIH]	Izdih govorca.
[rire]	[SMEH]	Smeh govorca.
[+rire]	[+SMEH]	Smeh govorca hkrati z govorom.
[rire en fond]	[+SMEHsogo]	Smeh sogovornika, hkrati z govorom govorca.
[indicatif]	[SUM]	Nedoločljiv šum v premoru med govorom.
[+indicatif]	[+SUM]	Nedoločen šum, prekriva se z govorom govorca.
[+tx], [tx]	[+KASELJ], [KASELJ]	Kašelj govorca, hkrati z govorom ali v premoru.
Diskurzni označevalci:
[+lex=marker] [lex=marker-] [-lex=marker]		Diskurzni označevalec.
[+lex=marker?] [lex=marker?-] [-lex=marker?]		Diskurzni označevalec z rastočo intonacijo.
Popravljanja in ponavljanja:
[lex=ipon]		Ponavljanja med vlogami.
[lex=bpon]		Ponavljanje besed znotraj iste vloge.
[N-]	[N-]	Začetek dela besedila, ki je popravljeno.
[-N]	[-N]	Konec dela besedila, ki je popravljeno, do točke, kjer je prekinjen.

Tabela 2: Oznake v programu Transcriber in v ilustrativnem gradivu v nalogi.

5.3Nekaj statističnih podatkov o korpusu TURDIS-1

V prvi fazi snemanja korpusa Turdis smo posneli okoli pet ur pogovorov. Iz tega gradiva sem glede vrsto turistične organizacije, v okviru katere poteka pogovor, ter glede na spol in narečni izvor govorcev kolikor mogoče uravnoteženo izbrala 28 posnetkov, ki vključujejo 30 pogovorov: v dveh posnetkih namreč agent v turistični agenciji klicatelja preveže k drugemu sogovorniku, kar označim kot nov pogovor.

V nadaljevanju predstavljam nekaj osnovnih podatkov o izbranem gradivu, ki ga poimenujem Turdis-1.

Število vseh izjav: 2459

Število vseh izmenjanih vlog: 1.474

Število vseh besed: 15.163

Število različnih besed: 2.735

Skupna dolžina pogovorov: 106,21 minute

Povprečna dolžina pogovora: 3,5 minute

	Št. pog.	Dolž. pog./min.	Št. pog. klic. moški/ženska	Dolž. pog. klic. moški/ženska
Turistična agencija	14	53,33	7/7	25,35/27,98
Turistična pisarna	8	28,1	6/2	14,32/13,78
Hotelska recepcija	8	24,38	4/4	14,8/9,58
Skupaj	30	106,2	17/13	54,47/51,34

Tabela 3: Število in dolžina pogovorov glede na različne kriterije.

	Število klicateljev	Število agentov	Skupaj
Moški	14	3	17
Ženske	10	17	27
Skupaj	24	20	44

Tabela 4: Število govorcev glede na spol.

	Število klicateljev	Število agentov	Skupaj
mariborsko	9	16	25
štajersko	4	1	5
ljubljansko	1	3	4
panonsko	6	0	6
koroško	2	0	2
primorsko	2	0	2
dolenjsko	0	0	0
gorenjsko	0	0	0
rovtarsko	0	0	0
Skupaj	24	20	44

Tabela 5: Število govorcev glede na narečni izvor.

Klicatelj	Narečje	Spol	Št. pogovorov	Skupna dolž. pog.
klicatelj2	panonsko	Ž	1	2:35
klicatelj3	panonsko	M	1	1:53
klicatelj4	štajersko	M	1	1:21
klicatelj5	panonsko	M	1	2:33
klicatelj6	koroško	M	1	1:44
klicatelj7	panonsko	M	1	6:39
klicatelj8	mariborsko	M	2	2:38
klicatelj11	mariborsko	Ž	1	8:30
klicatelj12	mariborsko	Ž	1	1:50
klicatelj15	koroško	M	1	1:34
klicatelj17	panonsko	M	2	4:56
klicatelj19	mariborsko	M	2	7:40
klicatelj23	primorsko	M	2	10:26
klicatelj24	štajersko	Ž	1	3:33
klicatelj25	mariborsko	Ž	2	9:11
klicatelj29	štajersko	Ž	1	3:08
klicatelj30	ljubljansko	M	1	5:28
klicatelj31	mariborsko	M	1	1:39
klicatelj33	mariborsko	M	1	3:03
klicatelj35	panonsko	M	1	2:54
klicatelj36	primorsko	Ž	1	0:49
klicatelj38	mariborsko	Ž	1	1:29
klicatelj39	štajersko	Ž	2	14:56
klicaetlj44	mariborsko	Ž	1	5:20

Tabela 6: Nekatere značilnosti posameznih klicateljev.

Agent	Narečje	Spol	Št. pogovorov	Skupna dolž. pog.
Habakuk_receptor1	mariborsko	Ž	1	4:42
Habakuk_receptor3	mariborsko	Ž	1	1:29
Piramida_receptor1	mariborsko	Ž	1	1:40
Piramida_receptor2	mariborsko	M	2	8:03
Piramida_receptor3	mariborsko	Ž	2	7:40
Piramida_receptor6	mariborsko	Ž	1	0:49
Matic_informator1	mariborsko	Ž	6	21:30
Matic_informator2	mariborsko	Ž	2	7:36
Kompas_informator1	mariborsko	Ž	3	14:53
Kompas_informator2	mariborsko	Ž	1	7:36
Kompas_informator3	mariborsko	Ž	1	0:15
Kompas_informator4	mariborsko	Ž	1	2:54
Neckermann_informator1	mariborsko	Ž	1	5:20
Sonček_informator1	ljubljansko	Ž	1	8:30
Sonček_informator3	mariborsko	M	1	0:43
Sonček_informator5	mariborsko	M	1	1:34
Sonček_informator6	ljubljansko	Ž	1	1:21
Sonček_informator7	ljubljansko	M	1	6:39
Sonček_informator9	štajersko	Ž	1	1:44
Sonček_informator12	mariborsko	M	1	1:50

Tabela 7: Nekatere značilnosti posameznih turističnih agentov.

6ANALIZE IN REZULTATI

V tem poglavju s koncepti, predstavljenimi v poglavju Analiza diskurza, analiziram gradivo v korpusu Turdis-1, in tako izpolnim drugi del zastavljenih ciljev. Analize ločim v tri večje skupine: najprej analiziram uvodne in zaključne sekcije pogovorov, v osrednjem delu po posameznih poglavjih analiziram najpogostejše izraze v vlogi diskurznega označevalca (ja, mhm, aha, aja, ne?, no, eee, dobro/v redu/okej/prav, glejte/poglejte, veste, mislim, zdaj, oporni signali), nazadnje analiziram popravljanja.

Natančen postopek analize je opisan v začetku vsakega sklopa. Za vse analize je značilna kombinacija kvalitativnega in kvantitativnega pristopa. Analize in rezultati so predstavljeni skupaj z ilustrativnim gradivom iz korpusa.

6.1Struktura telefonskega pogovora

Kot navajam v 4.2.1, imajo telefonski pogovori zelo prepoznavne uvodne in zaključne sekcije, saj lahko v njih najdemo ponavljajoče se vzorce jezikovne rabe, kar močno olajša strojno razpoznavo govora in prevajanje govorjenega besedila, hkrati pa sta uspešen uvod in zaključek nujen del pragmatično uspešnega pogovora. Iz teh razlogov jima v analizah posvetim nekaj pozornosti. Tematskih sklopov in bližnjih parov ne analiziram.

Postopek analize uvodnih in zaključnih sekcij je naslednji:

• opazujem, ali so v analiziranem gradivu kakšni ponavljajoči se vzorci jezikovne rabe, in jih opišem (tudi s pragmatičnega stališča),

• ponavljajoče se vzorce kvantitativno ocenim.

6.1.1Uvodne sekcije

Prva izjava v uvodnih sekcijah brez izjeme vedno pripade klicanemu, v korpusu je to vedno ali turistična agencija, turistična pisarna ali hotelska recepcija. Turistični delavec v teh ustanovah v prvi izjavi vedno (z imenom) predstavi ustanovo, ki jo zastopa:

[HOpi36.trs]

Api2: "hotel piramida"

zelo redko tudi samo sebe:

[TAso16.trs]

Aso1: dober dan [ime] pri telefonu

kar nekajkrat pa najprej ustanovo, nato pa še sebe:

[TAne77.trs]

Ane2: Neckermann Reisen [ime]

Pogost del uvodnih izjav turističnega delavca je tudi pozdrav:

[TAko43.trs]

Ako1: dober dan želim "kompas" izvolite

Sicer lahko sledi šele po pozdravu klicatelja:

[HOpi36.trs]

Api2: "hotel piramida"

K30: dober dan [ime] [priimek] pri[p@r] telefonu

K30 [prekr]: jaz[j\@s] imam[m/a:m] [1]

Api2 [prekr]: dober dan

K30: [2] pa eno vprašanje in sicer

V nekaj uvodnih sekcijah (7 od 30) turistični delavec ne izreče pozdrava »dober dan«, pač pa v teh vedno v prvi uvodni izjavi uporabi prosim. S pragmatičnega stališča lahko prosim v teh rabah opišemo kot fatični signal, ki po eni strani nadomešča pozdrav, hkrati pa izraža pripravljenost govorca, da prisluhne sogovorniku, v splošnem torej pripravljenost na komunikacijo:

[HOpi24.trs]

Api1: "hotel piramida" prosim

K17: dober dan [priimek] tu iz Maribora

Api1: izvolite[izv/o:ltE]

K17: ja mene zanima za eee naslednji vikend eee sobo za dve osebi ne?

Za predstavitvijo in pozdravom je poleg prosim pogosta tudi fraza izvolite:

[TAko43.trs]

Ako1: dober dan želim "kompas" izvolite

K29: eee dober dan

Pragmatična vloga prosim ali izvolite v teh rabah je lahko zelo sorodna, čeprav izvolite verjetno v manjši meri prevzema tudi vlogo pozdrava (v nobenem primeru v korpusu ni rabljen namesto pozdrava). Na to kaže tudi nekaj (sicer redkejših) rab prosim in izvolite v isti uvodni sekciji. V teh primerih ima prosim bolj fatično vlogo, izvolite pa poziva k dejanju:

[HOpi24.trs]

Api1: "hotel piramida" prosim

K17: dober dan [priimek] tu iz Maribora

Api1: izvolite[izv/o:ltE]

Drugih pogosteje ponavljajočih se uvodnih fraz turističnega delavca v posnetem gradivu ni. Halo na primer je v uvodnih sekcijah rabljen samo enkrat, v specifičnem kontekstu, kjer je treba opraviti fatično funkcijo samo v tehnicističnem smislu:

[TAko40.trs]

Ako1: "kompas" malo je za počakat prosim hvala

[PREVEZOVANJE]

Ako1: halo ?

K23: dober dan

K23 [prekr]: lep pozdrav

Ako1 [prekr]: dober dan

Pri predstavitvi je lahko dodana fraza pri telefonu ali na drugi strani, vendar v korpusu Turdis-1 redko:

[TAso11.trs]

Aso7: (dobe)r dan "agencija sonček" [ime] na drugi strani izvolite[izv/o:ltE]

[TAso16.trs]

Aso1: dober dan [ime] pri telefonu

Klicatelj vedno prevzame drugo zaporedno vlogo v pogovoru, po uvodni identifikaciji in (opcijsko) pozdravu turističnega delavca. Brez izjeme začne klicatelj svojo vlogo s pozdravom dober dan, ki pa je še kar pogosto uveden z diskurznim označevalcem ja (5-krat v skupno 30 pogovorih) ali eee (6-krat):

[TPma42.trs]

Ama1: Matic prosim

K39: ja dober dan želim

[TPma27.trs]

Ama1: Matic prosim

K8: eee dober dan

Opcijsko, v korpusu v dobri polovici primerov, pozdravu sledi predstavitev klicatelja, lahko samo z imenom, z imenom in priimkom, samo priimkom, dodan je lahko kraj, od koder kliče, ali samo pri telefonu ali tukaj ipd., kar lahko pragmatično interpretiramo tudi kot dokazovnje verodostojnosti klicatelja:

[HOha61.trs]

Aha3: recepcija hotela Habakuk dober dan

K38: dober dan [ime] [priimek1] [priimek2] pri telefonu

[HOpi24.trs]

Api1: "hotel piramida" prosim

K17: dober dan [priimek] tu iz Maribora

[HOpi71.trs]

Api6: recepcija "hotela piramida" dober dan

K36: dober dan [ime] pri telefonu

V enem primeru klicatelj po pozdravu nagovori klicanega z gospa:

[TAko47.trs]

Ako3: dober dan "kompas" prosim

K25: ja dober dan gospa

Posebnost v tem sklopu je, ko klicatelj po pozdravu prosi za točno določenega sogovornika, potem ko iz predstavitve sogovornika (in verjetno tudi glasu – ženski : moški glas) spozna, da ne govori s tisto osebo, s katero želi:

[TAso09.trs]

Aso3: "sonček" [ime] prosim

K8: eee dober dan gospoda [ime] prosim

Če so uvodne izjave predstavljanja in pozdravljanja uspešno izmenjane, klicatelj preide v pojasnitev razloga za klic, sicer se lahko kak del ponovi:

[HOpi36.trs]

Api2: "hotel piramida" prosim

K2: dober dan [ime] [priimek] pri telefonu

K2 [prekr]: "hotel piramida" ?

Api2 [prekr]: [NERAZUMLJIVO-]dober dan[-NERAZUMLJIVO]

Api2: ja

K2: dober dan

S tem ko klicatelj pojasni razlog za klic, preide pogovor v prvi tematski sklop in s tem v jedro. Pojasnitev klicatelj vedno uvede oz. napove, in sicer v več kot polovici primerov pri tem uporabi glagol zanimati v raznih jezikovnih kontekstih (zanima me, mene (pa) zanima, jaz bi se (pa) (po)zanimal...), nekoliko redkeje tudi glagol vprašati (vprašal(a) bi, jaz imam (pa) eno vprašanje, imel(a) bi nekaj vprašanj, eno vprašanje bi imel(a)...) in še redkeje samostalnik informacija (jaz bi rabil(a) nekaj informacij, eno informacijo če bi lahko...) ali druge oblike.

6.1.2Zaključne sekcije

Za zaključne sekcije poleg ponavljajočih se vzorcev jezikovne rabe velja, da morajo biti kar se da primerno umeščene v pogovor, da se nobeden od sogovornikov ne čuti oškodovanega.

Govorci (v analizirani zvrsti pogovorov to praviloma stori klicatelj, ne klicani) lahko nakažejo željo, da bi pogovor zaključili, potem ko je bil zadnji tematski sklop obravnavan v vsaj eni izmenjavi in ko smatrajo, da nimajo več kaj dodati k temu sklopu niti ne želijo začeti novega tematskega sklopa. Zaželeno je, da sta takega mnenja oba sogovornika, ni pa vedno tako. V korpusu je nestrinjanje glede zaključevanja najbolj izrazito v naslednjem primeru, kjer v zadnji tretjini pogovora klicatelj kar nekajkrat nakaže, da bi želel končati, klicani pa mu želi prej posredovati še dodatne informacije:

[TAko47.trs]

Ako1: pol[*] pa imate[m/a:tE][+SOGOVORNIK_mhm] recimo štiri zvezdice Akaba Gulz ne?[+SOGOVORNIK_ja]

Ako1: sto[+SOGOVORNIK_ja] štiriindvajset[St\@rindv/a:js] tristo dvajset

Ako1: [SOGOVORNIK_aha]

Ako1 [prekr]: je pa [1]

K25 [prekr]: dobro

Ako1: [2] preverjeno [.] eee čista dežela varna dežela[+SOGOVORNIK_mhm] zelo so se zadovoljni vračali

K25: mhm

K25: dobro gospa eee najlepša [1]

K25 [prekr]: [2] hvala ne? jaz[+NERAZUMLJIVO] bom[+NERAZUMLJIVO] ...

Ako1 [prekr]: zdaj pa še Egipt da [1]

Ako1: [2] vam povem ceno ne?[+SOGOVORNIK_aha]

Sicer pa v analiziranih pogovorih govorci zelo sledijo vljudnostnim konvencijam, zato sogovornik praviloma kmalu potem, ko klicatelj signalizira, da bi zaključil pogovor, tudi sam signalizira, da se s tem strinja. Signal za končanje pogovora je v analiziranih pogovorih dveh vrst: to so diskurznimi označevalci dobro, v redu, okej ali prav in zahvaljevanje (hvala, najlepša hvala, lepa hvala itd.). Vendar moramo biti pri diskurznih označevalcih dobro idr. pozorni: ti lahko signalizirajo tudi prehode med tematskimi sklopi. Zahvaljevanje je nasprotno v korpusu vedno znak, da želi govorec zaključiti pogovor, in pogosto kar sledi diskurznemu označevalcu:

[TAne77.trs]

K44: dobro [1]

K44 [prekr]: [2] v redu najlepša hv() ...

Ane2 [prekr]: recimo imate[m/a:tE] dve odrasli [1]

Ane2: [2] pa dva otroka tudi[t/u:t] tako[t/a:k] so ležišča notri predvidena ne?

V korpusu Turdis-1 je praviloma klicatelj (in ne klicani) tisti, ki prvi signalizira zaključek, razen če je soglasje o zaključevanju pogovora dovolj jasno iz predhodne propozicijske vsebine:

[TAko40.trs]

K23 [prekr]: pet dva pet [1]

Ako2 [prekr]: eee poštno številko mi dajte

K23: [2] šest dva tri nič

Ako2: [TIHO-]šest dva tri nič[-TIHO]

Ako2 [prekr]: Postojna

K23 [prekr]: Postojna

[zaključek]

Ako2: okej [ime]

K23 [prekr]: no najlepša hvala

Ako2 [prekr]: imate[m/a:tE] to jutri doma

Ako2: kakorkoli[k/a:k@rk/o:li] pa se mogoče pol[*] čujeva ne?

Ako2 [prekr]: okej hvala vam živjo[+NERAZUMLJIVO]

K23 [prekr]: no prav hvala

K23: na svid(enje)

V analizirani zvrsti pogovorov je klicatelj tisti, ki mu je treba ugoditi, torej privilegiran govorec, in klicani (turistični agent) tisti, ki klicatelju streže.

Običajno klicatelj uporabi oba načina za zaključevanje pogovora: najprej diskurzni označevalec (vedno razen v dveh zaključkih), potem pa zahvaljevanje (vedno).

Klicani (turistični delavec) skoraj vedno (razen v 5 primerih) pokaže strinjanje, da se pogovor zaključi, z diskurznimi označevalci dobro, v redu, okej ali prav (približno tretjina primerov) oziroma z ja (naslednja tretjina primerov), redko (v korpusu 3-krat) uporabi v zaključku ja in hkrati še enega od označevalcev iz niza dobro:

[TAso16.trs]

K11 [prekr]: dobro

Aso1: ja

Aso1 [prekr]: prav gospa

K11 [prekr]: najlepša [1]

K11: [2] hvala za [1]

K11 [prekr]: [2] izčrpne informacije bomo malo razmislili pa še se [1]

Aso1 [prekr]: hvala lepa vam [P] no jaz upam da smo kaj ... [P] prosim

K11: [2] kaj oglasimo

K11 [prekr]: ja na svidenje

Aso1 [prekr]: prosim lepo ja hvala srečno

Redkeje (v korpusu 5-krat) pa je znak za strinjanje o končanju pogovora kar fatični signal prosim, ki je odziv na klicateljevo zahvaljevanje:

[TPma57.trs]

K31: dobro hvala

Ama1: prosim

K31: adijo

Ama1: na svidenje

Turistični delavec se sicer poleg prosim na klicateljevo zahvalo pogosto odzove prav tako z zahvalo (hvala, hvala vam, ni za kaj ipd.), kar je poleg diskurznih označevalcev prav tako znak, da se strinja z zaključevanjem pogovora:

[TPma27.trs]

K8: aha dobro potem bom pa pri[p@r] njih preveril[prEv*E:rO] jaz[+NERAZUMLJIVO] še ja

K8: najlepša hvala

K8 [prekr]: na svidenje

Ama1 [prekr]: dobro hvala vam

Ama1: na svidenje

Zadnje dejanje vsakega pogovora je pozdrav, ki pa je lahko tudi že zelo slabo slišen:

[TAko40.trs]

Ako2 [prekr]: okej hvala vam živjo[+NERAZUMLJIVO]

K23 [prekr]: no prav hvala

K23: na svid(enje)

Sicer pa pozdrav in zahvaljevanje v zaključku zelo pogosto potekata ob hkratnem govoru obeh sogovornikov (v uvodnih izjavah zasledimo hkratni govor zelo redko).

Redkeje zaključki vključujejo še druge vrste pragmatičnih dejanj, npr. nekajkrat obljubo, da se bo tema pogovora nadaljevala ali da se lahko na željo sogovornika nadaljuje v kakem drugem, prihodnjem pogovoru:

[TAso16.trs]

Aso1 [prekr]: prav gospa

K11 [prekr]: najlepša [1]

K11: [2] hvala za [1]

K11 [prekr]: [2] izčrpne informacije bomo malo razmislili pa še se [1]

Aso1 [prekr]: hvala lepa vam [P] no jaz upam da smo kaj ... [P] prosim

K11: [2] kaj oglasimo

K11 [prekr]: ja na svidenje

Aso1 [prekr]: prosim lepo ja hvala srečno

V primeru, kjer je klicatelj v pogovoru večkrat nakazal željo, da zaključi pogovor, dejanski zaključek omili z obljubo, da si bo dodatne informacije poiskal na internetu:

[TAko47.trs]

K25: dobro gospa najlepša hvala [1]

K25 [prekr]: [2] da ste se tako potrudili[pOtr/u:dli] [1]

Ako1 [prekr]: prosim lepo

K25: [2] ne?

K25: bom si jaz še na internetu [1]

K25 [prekr]: [2] pogledala ne? [P] ja

Ako1 [prekr]: izvolite prosim ja

K25 [prekr]: hvala na svidenje

Ako1 [prekr]: hvala na svidenje

Analiza uvodnih in zaključnih sekcij kaže, da te vključujejo precej standardizirana pragmatična dejanja in jezikovna sredstva, s katerimi govorci opravljajo ta dejanja. Za tehnologije pomeni poznavanje ponavljajočih se vzorcev jezikovne rabe pomoč v vseh fazah strojnega simultanega prevajanja govora. Uspešen uvod in zaključek sta zelo pomembna elementa pragmatično uspešnega pogovora, zato je pomembno, da sistem strojnega simultanega prevajanja govora v teh segmentih deluje s čim manj napakami.

6.2Diskurzni označevalci

V tem poglavju predstavljam podrobno analizo nekaterih najpogostejših izrazov v korpusu, ki lahko opravljajo vlogo diskurznega označevalca (prim. 4.3). Poglavje je precej obširno, saj je treba pragmatične vloge in rabo analizirati za vsak izraz posebej, le redko so razlike tako majhne, da lahko v eno podpoglavje združim analizo več izrazov.

V prvem koraku analize sem pregledala gradivo v korpusu in izločila tiste izraze, ki najmanj vplivajo na propozicijsko vsebino, zato predvidevam, da je njihova vloga predvsem pragmatična, in jih v tej vlogi imenujem diskurzni označevalci. V analizo vključim naslednje izraze, razdeljene po poglavjih, kot je prikazano tukaj (v zaporedju glede na pragmatične vloge, ki jih lahko opravljajo):

- ja,

- mhm, aha, aja,

- ne?, a ne?, ali ne?, jel?,

- no,

- eee, mmm...,

- dobro, v redu, okej, prav,

- glejte/poglejte, veste,

- mislim,

- zdaj,

- oporni signali: mhm, ja, aha, aja, dobro, okej, tako, tudi, seveda.

V nadaljevanju v analizah sledim naslednjemu postopku:

• Preverim število rab analiziranega izraza v vlogi diskurznega označevalca v korpusu Turdis-1.

• Preverim, ali je izraz samo diskurzni označevalec ali pa je lahko v nekaterih rabah pomemben del propozicijske vsebine, brez katerega bi bila ta bistveno spremenjena ali okrnjena.

• Preverim morebitne izrazne variante posameznega izraza v vlogi diskurznega označevalca in jih preštejem in po potrebi pokomentiram.

• S kvalitativnim pristopom analiziram pragmatične vloge posameznih diskurznih označevalcev, tako da skušam odgovoriti na vprašanje, kako je diskurzni označevalec v aktualiziranem kontekstu vplival na diskurz. Pri tem iščem skupne lastnosti med posameznimi primeri.

• Preštejem, kolikokrat je posamezen izraz v vlogi diskurznega označevalca rabljen na začetku izjave, na koncu izjave, sredi izjave ali kot samostojna izjava. Položaj diskurznega označevalca glede na izjavo je namreč povezan z njegovimi pragmatičnimi vlogami. S tem tudi preverim, ali diskurzni označevalci med drugim označujejo meje med izjavami oziroma kateri diskurzni označevalci označujejo meje med izjavami.

• Analiziram, kateri diskurzni označevalci se pojavljajo skupaj in v kakšnem zaporedju. Iz tega lahko sklepamo o povezanosti med diskurznimi označevalci, povezanosti med pragmatično vlogo diskurznega označevalca in njegovim položajem v izjavi, na koncu pa iz teh analiz dobimo običajno zaporedje diskurznih označevalcev, kadar je rabljenih več skupaj.

• Preverim, ali lahko najdem v gradivu kakšno skupino izrazov, ki imajo podobne pragmatične vloge kot analizirani diskurzni označevalec, pa sicer niso analizirani v tej raziskavi, ker jih ne uvrstim med tipične diskurzne označevalce, ker imajo tudi semantično vlogo.

• V ločenem podpoglavju o opornih signalih nazadnje obravnavam pragmatične vloge, položaj glede na izjavo govorca in sopojavljanje nekaterih diskurznih označevalcev v položaju, ko ne uvajajo menjavanja vlog in tudi ne izražajo namena sogovornika, da bi prevzel vlogo. Pri transkribiranju gradiva so bili diskurzni označevalci v položaju opornega signala označeni kot poseben dogodek, ne kot hkratni govor.

Ugotovitve analiz so povzete v daljšem sklepu na koncu tega poglavja.

6.2.1Ja

Izraz ja pritegne pozornost v okviru raziskav diskurznih označevalcev, ker se pogosto odmika od semantične vloge, še bolj pa zaradi pogostosti rabe: v analiziranih pogovorih je eden najpogostejših izrazov, rabljen je 323-krat in 226-krat kot oporni signal (glej 6.2.10), skupaj torej 549-krat, kar pomeni približno 3 odstotke vseh besed.

Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) klasificira ja kot prislov, Slovenski pravopis 2001 (SP) pa kot poudarni, navezovalni in soglašalni členek. Zvrstno je uvrščen v pogovorno rabo. SSKJ v opisu gesla navaja za ja, da lahko izraža pritrjevanje, podkrepitev trditve, pričakovanje pritrditve, pa tudi samoumevnost povedanega, domislek ali obotavljanje in pomislek, pa tudi nasprotje prejšnji misli. Kot tretjo vrsto rabe navaja izražanje nejevolje, nestrpnosti ali začudenja in presenečenja. Členek ja obširno obravnava tudi (Smolej, 2001). Med drugim ugotavlja, da ima poleg pritrdilne še vrsto drugih vlog, značilnih predvsem za govorjeni jezik. V teh vlogah ja učinkuje kot govorni signal, s katerim govorec izraža sprejem in razumevanje sporočila, svoj odnos do sprejetega sporočila, nakazuje prevzem vloge, napoveduje nestrinjanje, izraža čustveno prizadetost, na koncu stavka poudarja vsebino sporočila itd., lahko pa se približuje tudi vlogi modalnega členka ipd. (Schlamberger Brezar, 1998) uvrsti ja med pragmatične povezovalce, ki zaznamujejo zgradbo konverzacije in so retroaktivni (izražajo odnos do izrečenega, in sicer potrditev prejšnjih izrekov).

V analiziranih pogovorih lahko ja v večini rab pripišemo vlogo diskurznega označevalca. Ta opredelitev je vprašljiva edino v rabah, kjer je ja uporabljen kot pritrdilni odgovor na vprašanje, pragmatična vloga pa je manj izrazita, npr.:

[HOpi24.trs]

K17: aha prav v apartmaju je ?

Api1: ja

Api1: [SOGOVORNIK_aha]

Api1: soba je apartma za dve osebi

V analizo zaradi nejasne meje med rabami ja v vlogi diskurznega označevalca oz. kot del propozicijske vsebine vključim vse rabe ja v korpusu. Rabo diskurznega označevalca ja v položaju opornega signala obravnavam v poglavju (6.2.10).

6.2.1.1Pragmatične vloge ja

V rabah, kjer ja izraža pritrjevanje, pritrdilen odgovor na sogovornikovo vprašanje, je ja pomemben del propozicijske vsebine, njegov predstavni pomen lahko opišemo tudi z besedno zvezo tako je. Na delno pragmatično vlogo tudi v teh rabah pa kaže, da govorec poleg ja še z drugimi besedami (običajno ponovi del vprašanja) izrazi pritrjevanje – dejansko je torej pritrditev dvojna:

[HOpi36.trs]

K2: eee to je samo nočitev z zajtrkom ?

Api2: z zajtrkom ja nočitev

[TAko47.trs]

K25 [prekr]: kam v Jordanijo ?

Ako1: Jordanijo ja

V takih primerih je lahko ja tudi zaporedoma ponovljen:

[HOha50.trs]

K39: povejte kar se pa tiče zajtrka to je najverjetneje tam samopostrežni kjer je [.] široka ponudba

Aha1: ja ja[IZG] samopostrežni zajtrk je

V korpusu le s težavo najdemo primer, kjer govorec odgovori pritrdilno samo na kratko z ja. Take rabe je v strojnem simultanem prevajanju govora smiselno izločiti iz kategorije diskurznih označevalcev, sicer izgubimo pomemben del vsebine:

[TAko47.trs]

Ako1: samo Egipt vas[+SOGOVORNIK_ja] zanima ?

K25: ja

K25: eee eee no [1]

K25 [prekr]: [2] ali pa ...

Menim, da sta vsaj dva razloga za to, da govorec pritrdilni odgovor izrazi še z drugimi besedami, ne samo na kratko z ja: tak odgovor je bolj nedvoumen; odgovorjanje samo s kratkim ja/da ali ne je manj vljudno in si ga lahko sogovornik interpretira kot nezainteresiranost govorca za pogovor.

V naslednji skupini primerov rabe ja opazimo rahel pomenski premik od pritrjevanja (ki se nanaša na dejstva) k strinjanju (ki se nanaša na bolj osebni odnos med sogovornikoma, na njuna mnenja) – predstavni pomen ja v teh rabah lahko opišemo s strinjam se. Te primere ločim kot posebno skupino tudi zato, ker se ne uporabljajo več v izjavah, ki so odgovor na vprašanje, ampak gre pri izražanju strinjanja bolj za odziv na sogovornikovo izjavo, torej v delih pogovora, kjer pari vprašanje-odgovor preidejo v izmenjavo mnenj, izkušenj, predlogov ipd. Še eno razliko opazim: pri strinjanju se diskurzni označevalec ja pogosto rabi v paru z diskurznim označevalcem ne?, pri pritrjevanju pa se v izjavi, ki je vprašanje, ne? rabi redkeje:

[TPma42.trs]

K39: no pa sploh zdaj[zd\@j] v okolici Maribora oziroma sploh v Mariboru eden[*E:dn] izmed takšnih edinih naslovov ki mogoče res malo[m/a:l] [.] ki ima[m/a:] vso to[+SOGOVORNIK_ja] ponudbo pod eno streho ne?

Ama1: ja tako[t/a:][IZG] kot[kO][IZG] ste rekli ja

[TAko40.trs]

Ako2: da se vse pri[p@r] nas s tem da je zdaj[z/a:j] tako[t/a:k]bom rekla ne? zdaj so cene dejansko kot vidite so grozljive ne?

K23 [prekr]: ja to so itak[+NERAZUMLJIVO]

Ako2 [prekr]: eee ...

Ako2: ja [SMEH] jaz verjamem oziroma koliko[k/o:k] smo se malo[m/a:l] pogovarjali ko smo bili[bl/i:] s kolegi skupaj da da pač vsi srčno upamo da bojo cene malo[m/a:l] začele padat ne?

[TAso09.trs]

Aso3 [prekr]: ponedeljek [1]

K8 [prekr]: no ...

Aso3: [2] je on tukaj

K8: aha dobro

K8 [prekr]: bom potem ...

Aso3 [prekr]: pa najboljše da [1]

Aso3: [2] nadaljujeta ne?

K8: ja

[TAko47.trs]

K25: dobro gospa eee najlepša [1]

K25 [prekr]: [2] hvala ne? jaz[+NERAZUMLJIVO] bom[+NERAZUMLJIVO] ...

Ako1 [prekr]: zdaj pa še Egipt da [1]

Ako1: [2] vam povem ceno ne?[+SOGOVORNIK_aha]

K25: ja dobro prosim ja

Seveda ni mogoče vedno enoumno ločiti, ali gre za pritrjevanje ali strinjanje:

[TAso17.trs]

Aso12: zdaj[z/a:j] konkretno recimo Zaton ne?

K12: ja ja Zaton me zanima

Naslednja (večja) skupina primerov rabe diskurznega označevalca ja izraža potrditev razumevanja in pozornosti – ja je signal, da je bilo sporočilo sprejeto in razumljeno. V teh primerih bi lahko predstavni pomen ja opisali z razumem:

[HOha50.trs]

Aha1: to se piše ~A pika normalno ?

K39: kar[k\@r] ~A pa [1]

K39 [prekr]: [2] potem pika ločilo

Aha1 [prekr]: ja pika ja

K39: ~A pika zdaj pa moj priimek ki je [priimek] [~P ~R ~I ~I ~M ~E ~K]

Aha1: [priimek] ja

[TAne77.trs]

Ane2: bencin to s() to je vaš strošek ne?

K44: to je naš strošek ja

[TAso16.trs]

Aso1: oni imajo[m/a:jO] takrat višek sezone #skoz#[*]

K11 [prekr]: podaljšano torej ja

Aso1 [prekr]: ne? [P] tako podaljšano [1]

Aso1: [2] #zelo#

[HOpi34.trs]

Api3: eee samo potem da opozorijo da spadajo k ...

K19: r() tem ja ja

K19 [prekr]: kkk ddd v bistvu tej konferenci

Api3 [prekr]: k tem [.] tej zadevi ja k temu [1]

Api3: [2] dogodku ja

[TAne77.trs]

Ane2 [prekr]: recimo imate[m/a:tE] dve odrasli [1]

Ane2: [2] pa dva otroka tudi[t/u:t] tako[t/a:k] so ležišča notri predvidena ne?

K44: ja ja je [1]

K44 [prekr]: [2] odvisno potem [1]

Ane2 [prekr]: ne?

[TAne77.trs]

Ane2: eee to potem ko greste recimo to je za Skandinavijo no [.] to je značilno ne?

K44: ja aha to nudite ?

Za vse tri naštete tipe rabe lahko sklenemo, da ja sicer deluje kot pragmatični element, vseeno pa ima tudi predstavni pomen in ni zelo izrazito ločen od propozicijske vsebine. Sicer zaznamo manjše razlike v teh predstavnih pomenih (tako je, strinjam se, razumem), posplošeno pa lahko ugotovimo, da rabo ja močno uravnava njegov v osnovi pritrjevalen predstavni pomen.

Preden se pomaknemo k drugim rabam, kjer je pragmatična vloga ja bolj izrazita, še o pragmatični vlogi ja v zgoraj opisanih tipih rabe: ja vnaša zelo pozitivno vzdušje v diskurz – pozitivno v tem smislu, da izraža doseganje sporazuma med sogovornikoma, ki ga lahko označimo za nasprotni pol konflikta in nesporazuma, da torej vpliva tudi na medosebna razmerja med sogovornikoma.

V zgoraj analiziranih rabah je položaj ja lahko pogosto tudi na koncu izjave, ne samo na začetku, ki je sicer najznačilnejši položaj diskurznega označevalca ja.

V korpusu najdemo vrsto primerov rabe diskurznega označevalca ja, kjer je njegova vloga predvsem pragmatična, predstavni pomen pa skoraj povsem neizrazit. Do izraza pride povezovalna moč ja, in sicer vzpostavlja povezavo s predhodno vsebino – uvaja namreč izjave, ki se navezujejo na sogovornikovo/-e prejšnjo/-e izjavo/-e (zelo pogosto odgovor na vprašanje, ki pa ni tipa da/ne). Posledično je v teh rabah značilen položaj na začetku izjave:

[TPma27.trs]

K8: eee koliko[k/*o:kO] koliko[k/o:kO] pa vam pošiljajo to ?

K8: ker v eni izmed ta[*] velikih[v\@lkix] dvoran bi moglo[*] biti[b/i:t]

Ama1: ja recimo "dvorana Tabor" nam ne pošilja programa

[TAko40.trs]

K23: eee pa se da to nekako da je kakšno[k/a:SnO] informacijo zdaj zvem ? [.]

Ako1: prosim ?

Ako1 [prekr]: ja če boste še malo[m/a:l] počakali

K23 [prekr]: eee če bi zdaj lahko kaj zvedel ?

Povezovalno vlogo ja lahko razlagamo tudi iz spodnjega primera. Govorec lahko z ja izrazi pritrditev, strinjanje, razumevanje, nato pa nadaljuje vsebino, ki ne nadaljuje predhodne vsebine po pričakovanju. Tudi v tem primeru ja učinkuje kot povezovalni element:

[TAko47.trs]

K25: dobro [1]

K25 [prekr]: [2] gospa najlepša vam[+NERAZUMLJIVO] hvala

Ako1 [prekr]: ja Egipta imate[m/a:tE] dva [1]

Ako1: [2] čez prvi maj tisti ko sva[sma] rekle[r/e:kE][IZG][*] petindvajseti[p/e:tv/a:jsti][IZG] četrti drugi peti iz Ljubljane[lubl/a:nE] pol[*] pa imate[m/a:tE][+SOGOVORNIK_ja] še eno pose() tam imate[m/a:tE] in letovanje in potovanje variante[+SOGOVORNIK_ja]

Podobni so primeri, ko se sopojavljata ja samo:

[TPma23.trs]

Ama1 [prekr]: to se vse tam [1]

Ama1: [2] dogovori potem ne? [NERAZUMLJIVO-]v bistvu veste[-NERAZUMLJIVO] ker verjetno odvisno eeem ...

Ama1 [prekr]: eee ...

K17 [prekr]: ja samo zdaj[z/a:] [1]

K17: [2] me zanima ker eni[*] bodo imeli[m/e:li] otroke ne? s sabo

Poleg povezovalnosti je za ja izrazita že ugotovljena vloga vzpostavljanja pozitivnega odnosa med sogovornikoma. Menim, da je to dvoje razlog, da je ja zelo pogosto rabljen v uvodnih in zaključnih segmentih pogovora: od 30 uvodnih segmentov je v 8 uporabljen diskurzni označevalec ja, vedno kot odziv na prejšnjo izjavo sogovornika (v prvi izjavi pogovora ni nikoli nobenega diskurznega označevalca), najpogosteje v zvezi ja dober dan, pa tudi ja prosim in ja izvolite. V zaključnih segmentih se diskurzni označevalci uporabljajo bolj pogosto in različnejši. Ja je uporabljen v 16 zaključkih (od 30), najpogosteje v zvezah ja na svidenje, ja prosim, ja hvala, ja dobro, ja enako itd., redko tudi na koncu izjav, npr. hvala za vaš klic ja, ali kot oporni signal (8-krat).

Primeri (prva dva primera sta uvod v pogovor, tretji primer je zaključek pogovora):

[TAko47.trs]

Ako3: dober dan "kompas" prosim

K25: ja dober dan gospa

[TAso21.trs]

K15: dober dan [priimek] [ime] pri telefonu

Aso5: ja prosim [1]

Aso5 [prekr]: [2] gospod

[HOpi24.trs]

Api1: eee v ceni sobe je všteto samo zajtrk zjutraj je pa od pol sedme do desete ure

K17: [SOGOVORNIK_mhm][SOGOVORNIK_mhm]

K17: ja dobro

K17: v redu

Api1: prav?

Api1 [prekr]: ja prosim

K17 [prekr]: ja dobro

Api1 [prekr]: ja nasvidenje

Nadalje ja (pa tudi drugi diskurzni označevalci) po eni strani zagotavlja, da v pogovoru ne nastajajo molki, da je pogovor tekoč, po drugi pa govorec dobi čas za tvorjenje besedila in sogovornik za interpretacijo. Izraziteje na to pragmatično vlogo kaže naslednji primer, kjer govorec zavlačuje, ker ne ve takoj natančnega odgovora:

[HOpi34.trs]

K19: jaz bi rabil[r/a:bO][*] v bistvu bolj podatke koliko[k/o:k] časa moram jaz to rezervirat[*] prej ?

Api3: ja kakih [.] fff ...

Naslednji trije primeri rabe diskurznega označevalca ja so precej drugačni in nas opozorijo na smer, v katero delujejo diskurzni označevalci, posebni pa so tudi po svoji pragmatični vlogi. V teh primerih namreč ja označuje, da je govorec pripravljen pozorno poslušati, kaj bo povedal sogovornik, hkrati s tem tudi sporoča sogovorniku, naj prevzame vlogo oz. naj nadaljuje vlogo. Tudi tukaj torej ja potrjuje pozornost govorca, vendar jo zagotavlja vnaprej, je usmerjen v prihodnji diskurz oz. vzpostavlja povezavo s prihodnjim diskurzom, medtem ko je bil v vseh do zdaj obravnavanih rabah usmerjen nazaj, povezoval je v smeri preteklega diskurza. Kot bomo videli, da je značilno za diskurzni označevalec ne?, ima tudi ja v rabi, ko je usmerjen naprej, rastočo intonacijo:

[TAso07.trs]

Aso9: ja [1]

Aso9 [prekr]: [2] boste mi dal[*] številko ?

K6 [prekr]: s tem da zdaj cenovno ...

Aso9: ja?

Aso9 [prekr]: cenovno do [1]

K6 [prekr]: eee ...

Aso9: [2] koliko[k/o:lkO] ?

[TAso07.trs]

Aso9: kako ?

K6 [prekr]: druga polovica ? [P] aha mhm

Aso9 [prekr]: ja drugi teden novembra tu nekje[n/e:ki] [P] ja ja

K6 [prekr]: novembru druga polo() ...

Aso9 [prekr]: eee telefons() ...

Aso9: ja?

K6: telefonska je pa nič dva dvesto dvajset eee sedem[+SOGOVORNIK_ja] dva dva devet

Zanimivo pa je takšna raba ja? v korpusu zelo redka, pa še to kar v treh od štirih primerov pri istem govorcu. Morda jo govorci razumejo kot nekoliko pokroviteljsko in zato manj vljudno.

Naslednji (v korpusu edini tak) primer rabe ja? z rastočo intonacijo povsem sovpada z vlogami, ki jih sicer opravlja diskurzni označevalec ne? (glej 6.2.3):

[TPma42.trs]

Ama1: in eee eee "zavod za turizem" prireja tudi prireditve razne ja?

Ama1: eee[+SOGOVORNIK_ja] predse() predvsem[prEts/e:m] tisti dve ki sta p() povezani s staro trto

6.2.1.2Položaj ja v izjavi

Že iz analize pragmatičnih vlog ja smo videli, da ga najdemo predvsem na začetku izjav, in to predvsem tistih izjav, ki so ali odgovor na sogovornikovo vprašanje ali odziv na sogovornikovo izjavo.

Izraz ja (z varianto jaja), kadar ni v vlogi opornega signala, je rabljen v 259 izjavah, od tega 48-krat kot samostojna izjava (kar pomeni, da je govorec za ja naredil krajši premor in šele potem nadaljeval vlogo oz. je prekinil vlogo in po kratkem premoru z ja? prepustil vlogo sogovorniku). V ostalih primerih v veliki večini rab označuje začetek (140-krat) ali konec izjave (58-krat), od tega 8-krat začetek in konec iste izjave. V 6 izjavah sledi ja takoj za eee (npr. eee ja glejte v ...), ostane torej 15 izjav od vseh, v katerih se pojavi ja, ki ni na meji izjav. Sredi izjave najpogosteje izraža pritrjevanje:

[TAso06.trs]

Aso6 [prekr]: osmega ja zjutraj

lahko pa tudi nov začetek:

[TAko47.trs]

Ako1: [TIHO-]večerja veče()[-TIHO] ja polpenzioni so

Brez dvoma pa je osrednje mesto diskurznega označevalca ja ob mejah izjav. Če primerjamo rabo ja s številom vseh izjav v korpusu (2393), je v približno 10 % izjav na začetku ali koncu diskurzni označevalec ja. Slika 5 v odstotkih prikazuje položaj diskurznega označevalca ja v izjavah (ne vključuje rab ja v položaju opornega signala).

Slika 5: Položaj diskurznega označevalca ja v izjavi.

6.2.1.3Sopojavljanje ja z drugimi diskurznimi označevalci

Diskurzni označevalec ja je dokaj pogosto rabljen skupaj z drugimi diskurznimi označevalci. Običajno je v zaporedju dveh ali več diskurznih označevalcev prvi (ja dobro), ni pa nujno (aha dobro ja).

Zelo pogosto je skupaj z diskurznima označevalcema poglejte/glejte (v korpusu v 12 izjavah), kjer je vedno na prvem mestu:

[TPma42.trs]

Ama1: ja poglejte eee zdaj[z/a:j] v zvezi z Mariborom eee v bistvu mi eee organiziramo samo vodenja

[TAso06.trs]

Aso6: ja glejte[l*E:jtE] jaz sem vam preverila[prEv/e:rla] za karto

in skupaj z eee/eeem/mmm (v 12 izjavah), kjer je prvi ali drugi:

[HOpi34.trs]

K19: ja eee ena stvar še glede eee plakatov

[HOpi78.trs]

K30: eee ja v bistvu trideset nočitev bi bilo[bl/o:] ne?

Dokaj pogosto se druži še z dobro (6-krat, od tega 5-krat na prvem mestu):

[TPma23.trs]

K17: ja dobro hvala

in zdaj (7-krat, običajno na prvem mestu), s katerim pa lahko tvori tudi daljše nize zaporednih diskurznih označevalcev:

[TPma42.trs]

Ama1: ja poglejte eee zdaj[z/a:j] v zvezi z Mariborom eee v bistvu mi eee organiziramo samo vodenja

Ja je lahko ponovljen dva- ali večkrat zaporedoma, včasih izgovorjeno tako hitro skupaj, da štejem jaja za posebno varianto ja:

[HOpi78.trs]

K30: ja jaja

[TAko40.trs]

K23 [prekr]: ja ja ja poslušam

Lahko se rabi tudi na začetku in na koncu iste izjave (v korpusu 8-krat):

[TPma42.trs]

Ama1: ja tako[t/a:][IZG] kot[kO][IZG] ste rekli ja

Zanimiva je njegova povezanost z diskurznim označevalcem ne?. Nekajkrat se ista izjava začne z ja in konča z ne? (natančneje 6 izjav):

[HOpi78.trs]

Api2: ja saj to je vseeno ne?

še bolj značilno pa nastopata ja in ne? v paru, tako da se na govorčev ne? sogovornik pogosto odzove z ja (kot opornim signalom ali diskurznim označevalcem, ki uvaja menjavanje vlog) (glej še 6.2.1.1 in 6.2.3.1):

[HOpi78.trs]

Api2: eee se pravi za dva dni da bi imeli ne?

Api2: [SOGOVORNIK_ja]

Api2: zdaj[z/a:j][+SOGOVORNIK_ja] odvisno koliko[k/o:kO] bi bilo[bl/o:] tudi nočitev ne?

K30: eee ja v bistvu trideset nočitev bi bilo[bl/o:] ne?

Redkeje se ja uporabi poleg diskurznih označevalcev nič, aha:

[TAne77.trs]

K44: ja aha to nudite ?

[HOha50.trs]

K39: ja nič potem vas pa prosim če mi tole res pošljete

6.2.2Mhm, aha, aja

Mhm, aha in aja so v analiziranih pogovorih vedno rabljeni predvsem v pragmatični vlogi, torej kot diskurzni označevalec.

SSKJ uvršča mhm, aha in aja med medmete. Navaja, da mhm izraža obotavljanje, pomislek, dvom ali pa zadržano pritrjevanje, aha izraža zadovoljnost pri domisleku, dognanju, najdenju, aja pa izraža domislek, v pogovorni rabi pa zavrnitev. SP razvršča vse tri izraze med razpoloženjske medmete, aja pa še med nikalne členke. (Schlamberger Brezar, 1998) navede mhm kot primer pragmatičnih povezovalcev, ki zaznamujejo zgradbo konverzacije in so retroaktivni (izražajo odnos do izrečenega).

Pogostost rabe teh izrazov je manjša kot pogostost diskurznega označevalca ja. Pri tem je mhm zelo pogosto rabljen v položaju opornega signala, kar 212-krat od skupno 245-krat, menjavanje vlog uvaja redkeje (33 takšnih rab). Aha je obratno nekoliko manj pogosto oporni signal (72-krat) in večkrat uvaja menjavanje vlog (111 takšnih rab). Aja je v korpusu rabljen zelo redko, 4-krat kot uvod v izjavo in 1-krat kot oporni signal. Predvsem mhm (čeprav tudi aha in aja) je med temi izrazi izrazito značilen za spontan govorjeni diskurz. Je pa lahko precej nejasno artikuliran in je ob površni artikulaciji tudi za človeško uho hitro zamenljiv z aha, še veliko bolj pa to velja za strojno razpoznavo govora.

6.2.2.1Pragmatične vloge mhm, aha in aja

Diskurzni označevalec mhm je po rabah zelo soroden diskurznemu označevalcu ja. Tako tudi mhm izraža pritrditev, čeprav morda predstavni pomen pritrjevanja pri mhm ni tako izrazit kot pri ja:

[TAso11.trs]

Aso7: eeem tako[tk/o:] najboljše[n\ajb/o:lS] bi bilo[l/o:] pa seveda če ste za to vam lahko zapakiram ta katalog naš [.] pa vam ga pošljem

Aso7: si ogledate to

K7: eeem lahko ja [.] prosim

Aso7: lahko ?

Aso7: mhm[+SOGOVORNIK_ja] seveda

Najbolj značilna raba mhm je potrjevanje razumevanja in pozornosti (predstavni pomen mhm v teh rabah lahko opišemo kot razumem, pragmatično pa je na meji opornega signala):

[HOha50.trs]

Aha1 [prekr]: ja glejte skupine [1]

K39 [prekr]: [NERAZUMLJIVO]

Aha1: [2] nekje od dvajset naprej

K39: mhm ne ne toliko[t/o:k] toliko[t/o:k] jih pa ne bo

[HOpi36.trs]

K2: v redu [1]

K2 [prekr]: [2] se bom sprijaznila če tudi ne

Api2 [prekr]: načeloma so priključki

K2: mhm

K2: zdaj pa me zanima ker pridem z avtom imate[m/a:tE] vi tudi [.] parkirišče p() ker je to mislim da v centru Maribora ne?

[TAso11.trs]

Aso7: eee na primer pride pa cena sto sedemindvajset tisoč tristo ne?

K7: mhm po [1]

K7 [prekr]: [2] osebi ?

Aso7 [prekr]: eee ...

[TAso11.trs]

Aso7: pa naslov prosim gospod [ime]

K7: Mele osemnajst ~A

Aso7: mhm

[TAso16.trs]

K11 [prekr]: kako[k/a:k] pa je z[*] [1]

K11: [2] klimo v Osminah ker jaz sem bila[bl/a:] junija pa je takrat nismo potrebovali

Aso1: mhm [.] je pa tako v teh sobah delno tudi klima

Medtem ko obe zgornji vlogi mhm sovpadata z vlogami ja (prim. 6.2.1.1), pa je po drugi strani tudi nekaj razlik v rabi obeh diskurznih označevalcev. Tako je lahko v nekaterih rabah mhm tudi izrazit izraz govorčevega odnosa do vsebine, in sicer ga v lahko interpretiramo kot »ideja je vredna razmisleka, je zanimiva«,¹¹ npr.:

[TAko40.trs]

Ako2: mogoče bi res bilo[bl/o:] lažje ta da vi ta katalog vidite

Ako2 [prekr]: ker jaz zdaj[z/a:j] sproti pač ...

K23 [prekr]: da bi ga videl[v/i:dO] mhm

Po drugi strani je nekaj rab, ki so značilne za ja, ne pa tudi za mhm: v korpusu ni mhm nikoli izgovorjen z rastočo intonacijo, ni rabljen pri zavlačevanju odgovora, prav tako ne v uvodih ali zaključkih.

Iz vsega navedenega sklepam, da mhm nima tolikšne pragmatične moči vzpostavljati pozitiven odnos med sogovornikoma kot ja, prav tako ima manjšo povezovalno moč, pač pa omogoča predvsem vzpostavljanje odnosa do (predhodne) vsebine. Enako kot ja je mhm usmerjen nazaj, v pretekli diskurz, prav tako imata zelo soroden predstavni pomen.

Primerjava pragmatičnih vlog je smiselna tudi med mhm in aha. Tukaj se sorodnost rab nadaljuje v drugo smer kot pri ja. Enako kot mhm tudi aha omogoča predvsem izražanje odnosa govorca do predhodne vsebine, vendar je opaziti rahel premik: medtem ko mhm večinoma izraža potrditev razumevanja, lahko aha izrazi tudi presenečenje – govorec smatra prejšnjo vsebino za visoko informativno oz. za bolj informativno, kot če uporabi mhm:

[TAne77.trs]

K44: eee ko ne vem vzameš samo[s/a:m] šotor in [1]

K44 [prekr]: [2] [.] potem ne vem tam nudijo pač eee ...

Ane2 [prekr]: ja ne ne teh ...

Ane2: ne

K44: aha [1]

K44 [prekr]: [2] nimate

Ane2 [prekr]: nnn

[TAne77.trs]

Ane2: ampak to je že bolj kot taki apartmajčki ne?

Ane2: to[IZG]

Ane2: ali[al] pa recimo ti avtodomovi ne?

Ane2: eee to potem ko greste recimo to je za Skandinavijo no [.] to je značilno ne?

K44: ja aha to nudite ?

[TPma42.trs]

K39: lahko[+SOGOVORNIK_mhm] krajša() krajšate ~S ~L pika

Ama1: aha okej

[TPma65.trs]

Ama2 [prekr]: in pa imamo[m/a:mO] še eee [.] [1]

Ama2: [2] vinske ceste mariborska podpohorska in pa gornjeslovenjegoriška[+SOGOVORNIK_aha]

Ama2: kjer so pa tudi[t/u:t] kolesarske steze[st*E:zE] označene

K33: aha eee kaj to eee je brezplačno ali[al] [1]

K33 [prekr]: [2] je treba plačat[*] ?

Izgovorjen z ustrezno intonacijo lahko izrazi tudi razočaranje nad vsebino in/ali sprijaznjenje z dejstvi:

[TPma27.trs]

Ama1: žal nimam tukaj nič informacij o tem

K8: nimate ? [.] aha

[TPma23.trs]

Ama1: eeem tako da najbolje da vam jaz dam telefonske številke pa se potem sami naprej [.] [SOGOVORNIK_aha] eee [.] pozanimate ker mi mislim ne delamo nobenih[dOb*E:nix] rezervacij pa in tega

K17: aha tako[t/a:k] da tele informacije koliko[k/o:lkO] so recimo cena hrane pa to tudi nimate

[TPma27.trs]

Ama1: ampak eeem [.] recimo "dvorana Tabor" ne pošilja

K8: aha dobro potem bom pa pri[p@r] njih preveril[prEv*E:rO] jaz[+NERAZUMLJIVO] še ja

[TAso09.trs]

Aso3 [prekr]: ni še tako[t/a:k] zgodaj ne?

K8 [prekr]: nismo se pa točno termina ...

Aso3 [prekr]: ponedeljek [1]

K8 [prekr]: no ...

Aso3: [2] je on tukaj

K8: aha dobro

K8 [prekr]: bom potem ...

Lahko izraža, da se je govorec (verjetno asociativno ob vsebini) spomnil nečesa/nekoga:

[TAso06.trs]

Aso6: dober dan "agencija sonček" [ime] prosim

K4: dober dan [priimek] pri telefonu

K4 [prekr]: vidim da ste me že ...

Aso6 [prekr]: aha dober dan gospod [priimek]

Primerjava s podobnim primerom, kjer pa govorec uporabi mhm:

[HOpi34.trs]

K19: eee jaz bi pa se pozanimal za tale poslovni klub ko[*] imate[m/a:stE] [1]

K19 [prekr]: [2] zdaj[z/a:j] na novo

Api3 [prekr]: mhm sva midva [1]

Api3: [2] dopoldan govorila[+SOGOVORNIK_ja] ne?

Ali pa izraža, da je govorec našel iskano (lahko bi ob tem izražal tudi veselje):

[TAso16.trs]

Aso1: [KASELJ][TIHO-]Faraon samo[s/a:m] en[*] tre() ... [-TIHO]

[TISINA]

Aso1: [TIHO] aha tule imam[m/a:m] Trpanj

Navedeni primeri kažejo, da sta mhm in aha sicer zelo sorodna, vendar aha izraža višjo intenzivnost odnosa do vsebine, ima večjo moč izražanja čustev govorca kot mhm.

Tako kot mhm tudi aha lahko izraža predvsem potrjevanje razumevanja:

[TAso21.trs]

Aso5: to je eee so "terme" recimo "hotel toplice" pa pridejo devetinštirideset tisoč petsto

K15: aha

K15: v redu

[TPma23.trs]

Ama1: dve štiri

Ama1: [SOGOVORNIK_ja]

Ama1: štiri štiri

K17: aha dobro

[TPma65.trs]

K33: tourism[+angl] je to ?

Ama2: ja po angleško[+SOGOVORNIK_aha] pika @SI

K33: aha okej hvala

Ne izraža pa pritrjevanja ali strinjanja.

Aja je v korpusu rabljen samo 4-krat, kar je premalo za resnejšo analizo rabe tega izraza:

[TAko47.trs]

Ako1: eee z() to je nočitev z zajtrkom za en teden[t/e:dn] ja

Ako1: pa je pet zvezdic

K25: aja nočitev za() zajtrkom je

[TAso16.trs]

Aso1: na na Braču[+SOGOVORNIK_mhm] eee [.] tale ...

Aso1: [TIHO-]kako[k/a:k] sem[-TIHO]

Aso1 [prekr]: Riu

K11 [prekr]: Bol ?

Aso1 [prekr]: eee čakajte[tS/a:ktE]

K11 [prekr]: aja

Aso1: eee ne ne

[TAso16.trs]

Aso1: se pravi Epidaurus poznate ne?

Aso1 [prekr]: eee aja ta je v tega ne poznate ja Slano poznate ste rekli ja

K11 [prekr]: eee ta je tega ne ker je čr() mhm Slano ja

[TAso16.trs]

Aso1: ne niso niso ni

Aso1: žal mi je klime tukaj[t/u:ki] #ni#

K11: aja ni je

Iz teh primerov bi lahko sklepali, da tudi aja lahko izraža odnos do predhodne posredovane vsebine. Ta odnos je verjetno nekoliko drugačen kot pri aha (ki izrazi presenečenje ali razočaranje ali sprijaznjenje), in sicer lahko aja izraža, da je govorec imel prej drugačno mnenje o stvareh ali je drugače razumel stvari, kot jih razume zdaj (potem ko mu je sogovornik odgovoril ali kaj razložil).

6.2.2.2Položaj mhm, aha in aja v izjavi

Mhm je pogosteje v položaju opornega signala (212-krat), le v 30 izjavah je označen kot diskurzni označevalec, ker uvaja menjavanje vlog oz. novo izjavo. Tudi v teh primerih je pogosto – 12-krat – izrečen s premorom pred nadaljevanjem vloge, zato je označen kot samostojna izjava:

[HOpi78.trs]

Api2: za en dan ja

K30: mhm

K30: eee kaj pa če bi se recimo eee da je opcija da se prespi namreč za dva dni eee[+SOGOVORNIK_mhm] bi imeli[m/e:li]

13-krat je označen kot začetek izjave:

[HOpi78.trs]

K30: mhm ne glede ali je večerja kosilo zajtrk ?

3-krat kot konec izjave:

[TAko40.trs]

K23 [prekr]: da bi ga videl[v/i:dO] mhm

Diskurzni označevalec aha je uporabljen v 101 izjavi, v večini primerov – 70-krat – na začetku izjave:

[TPma65.trs]

Ama2 [prekr]: aha lahko vam pošljemo

13-krat je označen kot samostojna izjava:

[TAso21.trs]

Aso5: na osebo

K15: aha

K15: pa verjetno še je prostor ?

10-krat je rabljen na koncu izjave:

[TAso11.trs]

Aso7: za dve osebi aha

4-krat pa v začetnem sklopu dveh ali več zaporednih diskurznih označevalcev:

[TAne77.trs]

K44: ja aha ker[k@] so tudi[t/u:t] sezone

Le v štirih primerih je rabljen sredi izjave, s tem da tudi v teh primerih loči skladenjsko zaokrožene enote besedila:

[TAso11.trs]

Aso7: začetku avgusta [NERAZUMLJIVO-]aha deseti sedmi do enaindvajseti[-NERAZUMLJIVO] osmi

[TAso11.trs]

Aso7 [prekr]: ste že bil[*] ? [.] ne aha ta otoček tako[t/a:k] eee recimo[r*E:tSmO] sredno[*] velik

[TPma44.trs]

K24: pika si aha bom pa tam tudi pogledala

[TPma49.trs]

Ama1: še vedno ja

K3: še[+SOGOVORNIK_ja] vedno aha tako je

Kot vidimo iz 6.2.2.1, je aja v vseh primerih v korpusu rabljen na začetku izjave.

Aha in mhm torej praviloma označujeta meje izjav, pogosteje stojita v premoru med izjavami oz. uvajata novo izjavo, kar je posledica tega, da sta usmerjena nazaj, tj. da se navezujeta na prejšnjo izjavo sogovornika.

6.2.2.3Sopojavljanje aha in mhm z drugimi diskurznimi označevalci

Diskurzna označevalca aha in mhm se lahko ponovita dva- ali večkrat zapored:

[TPma44.trs]

K24: osem pet aha aha

[TAso11.trs]

Aso7: mhm mhm južno od Splita v redu

Aha se v korpusu pojavi skupaj z zdaj, no, eee, dobro, okej, ja...:

[TAko43.trs]

K29 [prekr]: aha zdaj[z/a:j] pa me še za() ...

[TAko43.trs]

K29: aha no ker oni so rekli po radiu da da bomo rabili[r/a:bli][*] ...

[TAso09.trs]

K8: aha dobro

[TPma65.trs]

K33: aha okej hvala

[TAne77.trs]

K44: ja aha to nudite ?

[TPma65.trs]

K33: aha dobro ja

Mhm se manj druži z drugimi diskurznimi označevalci, v korpusu še največ z aha:

[TAso07.trs]

Aso9 [prekr]: druga polovica ? [P] aha mhm

V sklopih diskurznih označevalcev je – razen pri ja – aha na prvem mestu.

6.2.3Ne?, a ne?, ali ne?, jel?

Beseda ne je v korpusu Turdis-1 (15.000 besed) rabljena 423-krat in je po frekventnosti ena najpogostejših. Vendar je, v nasprotju z ja ali mhm, aha in aja, le dobra polovica teh rab v vlogi diskurznega označevalca – v 227 izjavah (tj. 9,5 odstotka vseh izjav v korpusu) oziroma 253-krat (tj. dober odstotek in pol vseh besed v korpusu). Pri tem štejem tudi oblike a ne?, ali ne?, jel? (? označuje rastočo intonacijo teh besed v vlogi diskurznega označevalca), ki so nekajkrat rabljene v korpusu v povsem enaki vlogi kot ne?, gre samo za drugačno »materialno« podobo. V slabi polovici rab je ne pomemben del propozicijske vsebine, in sicer pri zanikanju:

• v zvezi z glagolom: ne vem, ne bi, ne bo, ne morem ... ali

• kot nikalni členek (najobičajneje v odgovoru na vprašanje): ne tisto[t/i:st] ni potrebe; ne ne toliko[t/o:k] toliko[t/o:k] jih pa ne bo.

Za vse v tem podpoglavju obravnavane besede v vlogi diskurznega označevalca je značilno, da imajo bolj ali manj izrazito rastočo intonacijo. Varianta ne? je daleč najpogostejša, ostale oblike so uporabljane bolj izjemoma, in sicer a ne? 2-krat, vedno pri isti govorki s širšega celjskega področja:

[HOha50.trs]

K39: in zdaj[zd\@j] bi jih ze() pač za takšne štiri[St/i:r] pet dni počitnic ki jih bojo imeli[m/e:li] v Sloveniji bi jim pač seveda rada [.] naredila[nard/i:la] nekaj[n/e:ki] naj() ali[al] pa vsaj ponudila[pOn/u:dla] nekaj[n/e:ki] izmed boljših stvari a ne?

[HOha50.trs]

K39: bi potem v bistvu Habakuk bil skorajda[sk/o:rda] najboljši naslov a ne?

Ali ne? in jel? pa sta rabljena po enkrat:

[TAso16.trs]

K11: in seveda vse so klimatizirane [1]

K11 [prekr]: [2] ali ne?

Aso1 [prekr]: tako

[TAso16.trs]

K11 [prekr]: ker to smo že tudi[t/u:t] jemali[*]

Aso1 [prekr]: to ste kar[k\@r] navajeni jel? [P] ja saj vem

V vseh ostalih rabah je vedno varianta ne?, tudi pri govorcih iz osrednje in zahodne Slovenije. Majhna vzorčna primerjava pogostosti rabe ne? pri dveh agentih v turistični agenciji v SV Sloveniji in dveh agentih v turistični agenciji v osrednji Sloveniji kaže naslednje: ob agenta iz osrednjeslovenskega prostora sta skupaj izrekla 1848 besed, od tega 20-krat diskurzni označevalec ne? in enkrat jel?. Oba turistična agenta iz SV Slovenije sta skupaj izrekla 2053 besed, od tega 32-krat diskurzni označevalec ne?. Večja primerjava na narečno uravnoteženem gradivu bi zato morda pokazala pogostejšo rabo diskurznega označevalca ne? pri govorcih iz SV dela Slovenije, čeprav so razlike v rabi zagotovo tudi individualno pogojene.

SSKJ in SP vloge ne? (z rastočo intonacijo) v rabah, ki jih tu imenujem pragmatična, ne omenjata posebej, pač pa besedico ne razlagata predvsem kot nikalni členek (SP) oz. prislov (SSKJ) ter kot veznik. Pač pa (Smolej, 2001) opozori med drugim tudi na rabo ne? v vlogi »konativnega vprašalnega signala, s katerim skuša govorec izzvati sprejemnikov signal pritrditve oz. zanikanja«. (Schlamberger Brezar, 1998) uvrsti ne (ni povsem nedvoumno, ali misli s tem ne z rastočo intonacijo) med pragmatične povezovalce, ki zaznamujejo zgradbo konverzacije in so lahko tako proaktivni (z vnaprejšnjim delovanjem) kot retroaktivni (izražajo odnos do izrečenega).

6.2.3.1Pragmatične vloge ne?

Diskurzni označevalec ne? funkcionira kot nasprotni par diskurznim označevalcem, ki so usmerjeni nazaj, najpogosteje ja, mhm, aha, in vsem diskurznim označevalcem v položaju opornega signala.

Govorec lahko uporabi ne? na koncu izjave, o kateri pričakuje od sogovornika potrditev (ali zavrnitev) vsebine ali strinjanje z vsebino, torej odgovor ali odziv. V teh primerih lahko sledi menjavanje vlog, v odzivu sogovornika pa je zelo pogosto uporabljen diskurzni označevalec ja (oz. ne pri zanikanju), pa tudi mhm ali besedi tako, tudi ipd.:

[HOpi34.trs]

Api3 [prekr]: mhm sva midva [1]

Api3: [2] dopoldan govorila[+SOGOVORNIK_ja] ne?

K19: ja pol[*] sem[sn] pa jaz bil leteč

[TAso07.trs]

Aso9 [prekr]: eee letošnjega [1]

Aso9: [2] leta ne?

Aso9: ja

K6: letošnjega leta ja

[TAso16.trs]

K11 [prekr]: tako[t/a:k] da teoretično lahko[l/a:xkO] imaš[m/a:S] [1]

K11: [2] celo

K11: pred potovanjem eee vse plačano [1]

K11 [prekr]: [2] če imaš[m/a:S] eee manj obrokov ne?

Aso1 [prekr]: tudi tudi tudi tudi je to možno

Aso1: tako imate[m/a:tE] prav

[TAso09.trs]

K8 [prekr]: bom potem ...

Aso3 [prekr]: pa najboljše da [1]

Aso3: [2] nadaljujeta ne?

K8: ja

Lahko pa se sogovornik odzove samo z opornim signalom (ja, tako ipd.):

[TAso06.trs]

Aso6 [prekr]: se pravi[pr/a:U] [1]

Aso6: [2] sedemnajst petinpetdeset iz Ljubljane

Aso6: [SOGOVORNIK_mhm]

Aso6: sedmi šesti ne?

Aso6: devetnajst[+SOGOVORNIK_tako][+SOGOVORNIK_ja] dvajset ste v Frankufrt

[HOpi36.trs]

Api2: eee smo rekli devetnajstega ne?

Api2: na[+SOGOVORNIK_ja] dvajseti četrti enkrat enoposteljna katero ime ?

Še več pa je rab, kjer govorec z ne? ne išče pritrditve ali strinjanja, pač pa samo preverja, ali še ima sogovorčevo pozornost in ali ga sogovornik razume. Dejansko govorec z ne? vzdržuje stik s sogovornikom, ga spodbuja k aktivnemu sodelovanju, preverja, ali je še zanimiv za sogovornika oz. verjetno tudi skuša ostati zanimiv za sogovornika, saj ne? na podoben način kot premori v govoru poudari predhodno vsebino. Sogovornik se tudi pri teh rabah pogosto, pa vseeno ne tako dosledno kot pri zgornjih primerih, odzove, vendar pogosteje z opornim signalom (ja, mhm, aha) kot s prevzemom vloge:

[TPma49.trs]

Ama1 [prekr]: čakajte[tS/a:ktE] vam takoj [1]

Ama1: [2] povedala[pOv/e:dla]

Ama1: glejte lani ne?

Ama1: eee[+SOGOVORNIK_ja] je bil tale ma() mali splav do trideset oseb ne?

Ama1: [SOGOVORNIK_aha]

[TPma37.trs]

Ama1: eee veste kje[k/i:] je to

Ama1: to se peljete po "partizanski cesti" ne?

Ama1: v[+SOGOVORNIK_mhm] Melje kar[k\@r]

[HOha61.trs]

K38: zdaj[zd/a:][IZG] pa [.] jaz še zdaj[z/a:j] točnega datuma ne vem ne?

K38: [SOGOVORNIK_ja]

K38: in eee [.] me zanima če lahko preko #interneta# jaz to rezerviram ?

[TAko47.trs]

Ako1: je zelo varna država mi smo imeli[m/e:li] zdaj[z/a:j][+SOGOVORNIK_ja] dosti[d/o:st] dosti[d/o:st] gostov

Ako1: ki[+SOGOVORNIK_ja] so sicer potovali tako[t/a:k] da smo imeli[m/e:li] i() let iz Budimpešte ne?

Ako1: [SOGOVORNIK_ja]

Ako1: in so bli vsi[fs/i:] zadovoljni

[HOpi24.trs]

K17: eee kaj pa te[*] potem še kakšne recimo kaka večerja posebna ?

Api1: je možno je odprta restavracija do desete ure to pa posebej potem še plačate ne?

Api1: [SOGOVORNIK_mhm][SOGOVORNIK_mhm]

Če npr. govorec rabi ne? pogosto, na koncu vsake ali vsake druge izjave, se sogovornik praviloma ne odzove na vsak ne?:

[TPma42.trs]

Ama1: če zdaj[z/a:j] govorim konkretno o Mariboru ne?

Ama1: to področje je zelo[zl/o:] znano po vinih in to tudi tržimo največ ne?

Ama1: [SOGOVORNIK_mhm] eee in sicer oni znajo res v redu[r/e:ju] pripravit imajo[m/a:jO] pa tudi #izbiro# kaj bi oni želeli

[TAne77.trs]

Ane2: [angl-]mobil home[-angl] ne? taki tudi tisti ne? to

Ane2: ampak to je že bolj kot taki apartmajčki ne?

Ane2: to[IZG]

Ane2: ali[al] pa recimo ti avtodomovi ne?

Ane2: eee to potem ko greste recimo to je za Skandinavijo no [.] to je značilno ne?

K44: ja aha to nudite ?

Lahko pa pri teh rabah sogovornik sicer prevzame vlogo, vendar se ne odziva posebej na diskurzni označevalec ne? ali vsebino, ki jo ta poudarja, saj je svojo pozornost in zainteresiranost za diskurz pokazal že s prevzemom vloge:

[TPma49.trs]

Ama1: eee[+SOGOVORNIK_ja] je pa tako[t/a:k] da[:] eee pač še bolj dobro da se najavi pač malo prej [1]

Ama1 [prekr]: [2] ne?

K3 [prekr]: eee [1]

K3: [2] pa veste mogoče povedat[pOv/e:jat] jaz to[*] mislim[*] neko slavje prirejat [NERAZUMLJIVO] za moj doktorat in po()

[HOha61.trs]

Aha3: eee prenočišče ?

K38: ja prenočišče ja sobo

K38: eee oziroma apartma ne? tudi če imate[m/a:tE] mogoče

Aha3: prvi teden v juliju

Aha3: potem je to[+SOGOVORNIK_ja] od prvega sedmega dalje

[TAko43.trs]

K29: eee če imate[m/a:tE] kake take bolj poceni karte ne?

K29: ali[al] imate[m/a:tE] ...

Ako1: samo za letalske vst() eee karte[+SOGOVORNIK_ja] ali[al] za aranžma ?

Primeri, kjer se sogovornik sploh ne odzove na diskurzni označevalec ne?, ne z opornim signalom ne s prevzemom vloge, so redki:

[TAko40.trs]

Ako2: ja da vam ga pošljem da si malo pogledate ne? ker jaz zdaj[z/a:j] malo skačem iz ene strani na drugo

Ako2: eee če želite rade volje in noter imate[m/a:tE] potem tudi dva direktna telefona odgovornih oseb ker[k@r] rezervacije grejo potem tako[t/a:k] in tako[t/a:k]

[TAso11.trs]

Aso7: eee zdaj[z/a:j] takole[tk/o:lE] ne? imam[m/a:m] tukaj[t/u:ki] ene zelo[zl/o:] dobre apartmaje

Aso7: sedemdnevni apartma na najem apartmaja

[TPma42.trs]

Ama1: ja poglejte zdaj[z/a:j] vam lahko kar[k\@r] na eee okvirno mogoče malo povem ne?

Ama1: eee v bistvu če imamo recimo mi vodenje po Mariboru eee včasih vključe() vključimo tudi degustacije eee vinske v vinski kleti Vinagovi

V korpusu je večina teh primerov iz dveh pogovorov, kjer klicatelja nasploh redko uporabljata oporne signale, povprečno število opornih signalov glede na število izjav v teh pogovorih je namreč 1 oporni signal na 7 izjav (natančneje 7,3 pri enem in 7,6 pri drugem pogovoru), medtem ko je statistično povprečje za celoten korpus 1 oporni signal na 4 izjave.

Pragmatična vloga ne?, da poziva sogovornika k aktivnemu sodelovanju v diskurzu, omogoča tudi rabo ne? v primerih, ko govorec ne najde primernih izrazov za dokončanje izjave:

[HOpi78.trs]

K30: aha aha [1]

K30 [prekr]: [2] to je tisti[+NERAZUMLJIVO] ...

Api2 [prekr]: eee tele[*] [1]

Api2: [2] papirji ne? veliki[v\@lki] ko[*] so

K30: ja jaja

ali iz kakega drugega razloga ne dokonča izjave:

[TAso16.trs]

Aso1: sicer glejte[l*E:jtE] [.] to je [.] saj veste da so pri[p@r] pri[p@r] [angl-]magic life[IZG][-angl][+SMEH] mislim pri[p@r] [angl-]magic lifih[-angl] pri[p@r] teh [angl-]all inclusivih[-angl][+SOGOVORNIK_jaja] je[+SOGOVORNIK_jaja] tudi[t/u:t] ljudi[lud/i:] odvisno kako[k\ak] ne? [+SOGOVORNIK_jaja]

K11: kako[k/a:k] naletiš ja[+SMEHsogo]

ali navede samo en element iz daljšega niza:

[TAso16.trs]

Aso1: kar se[:] tiče[:] ponudbe [.] no prehrane pa tega ne?

Aso1: mislim nikoli[nik/o:l] ni tako[t/a:k] [.] stoprocentno [.] kakor[k/o:k@r] bi si človek želel no

[TPma42.trs]

Ama1: pa tudi[t/u:ji] zaradi tega ker eee recimo imajo[m/a:jO] potem tudi možnost kopanja in vsega ne?

Ama1: welness[+angl] program je tam na na takem nivoju res

6.2.3.2Položaj ne? v izjavi

Diskurzni označevalec ne? je rabljen v 227 izjavah, od tega 185-krat kot zadnja beseda v izjavi. Položaj na začetnem mestu v izjavi je redek (8-krat). Večinoma se tudi tu ne? nanaša na vsebino prejšnje izjave istega govorca, le da je vmes naredil kratek premor:

[HOpi34.trs]

K19: [2] in #tujcev# ne? to se pravi Nemariborčanov[+SOGOVORNIK_ja] bi bilo[bl/o:] recimo[r*E:tsmO] tam nekje do petnajst [.] ne?

K19: [SOGOVORNIK_aha]

K19: ne? tako[t/a:k] da zdaj[z/a:j] [1]

K19 [prekr]: [2] kaj mi lahko vi ...

[HOpi34.trs]

Api3: ker[k@r] v edino v tem prostoru [.] edino v tej sejni sobi [.] je možno je različna možnost postavitev miz

K19 [prekr]: aha aha drugo je pa fiksno ?

Api3 [prekr]: ne? tako da lahko ali[al] šolsko ali[al]] [1]

Api3: [2] v obliki ~U ali [1]

Api3 [prekr]: [2]kakorkoli ja

K19 [prekr]: aha aha o super [1]

[TAko40.trs]

Ako2: eee[:] tudi[t/u:t] strani eee Slovencev

Ako2: ne? jaz #vidim# jaz sicer sama še nisem[n/i:sn] imela[m/e:la] primerov v Mariboru pač da bi kdo prijavil[prij/a:vu] kličejo ogromno

48-krat se rabi ne? sredi izjave, s tem da je od tega 11-krat na sredi in na koncu iste izjave. Tudi ko je uporabljen sredi izjave, pa večinoma ločuje skladenjsko zaokrožene enote, npr.:

[HOpi34.trs]

K19: potem pa poiščejo "piramido" ne?[NERAZUMLJIVO-]to je[-NERAZUMLJIVO] aha

[TAso11.trs]

Aso7: eee zdaj[z/a:j] takole[tk/o:lE] ne? imam[m/a:m] tukaj[t/u:ki] ene zelo[zl/o:] dobre apartmaje

[TPma23.trs]

Ama: to se vse tam dogovori potem ne? [NERAZUMLJIVO-]v bistvu veste[-NERAZUMLJIVO] ker verjetno odvisno eeem ...

[TPma42.trs]

Ama1: eee kaj[*] se tega tiče ne? eee cerkva in podobno

Le v par primerih je ne? rabljen tako, da razbije skladenjsko zaokroženo enoto:

[TAko47.trs]

K25: no sicer lahko že prej ne? kakšen termin ker v "rdečo[*] morje" se tako[t/a:k] lahko zdaj[z/a:j] kopamo že ne?

[TPma42.trs]

Ama1: jaz vam lahko eee čim več tega materiala ne? tudi pošljem da ...

[HOha61.trs]

K38: eee oziroma apartma ne? tudi če imate[m/a:tE] mogoče

7-krat je ne? označen kot samostojna izjava:

[TAso11.trs]

Aso7: eee da[+SOGOVORNIK_mhm] se največkrat eee splača kar[k\@r] vzet[*] hotel

Aso7: ne?

Aso7: ker mislim[m/i:sl@m] da glede razlike v samem[s/a:mu][IZG] najemu in potem v polpenzionu je tako[t/o:k] majhna da se v bistvu splača vzet[*] kakšen polpenzion v enem[*E:nmu] od hotelov

Slika 6: Položaj diskurznega označevalca ne? v izjavi.

6.2.3.3Sopojavljanje ne? z drugimi diskurznimi označevalci

V isti izjavi se ne? in variante običajno ne sopojavljajo z drugimi diskurznimi označevalci, tudi dveh ali več ne? zaporedoma govorci običajno ne uporabljajo, če že, pa z daljšim premorom vmes.

Analiza pragmatičnih vlog pa je pokazala močno povezanost ne? z diskurznimi označevalci ja, mhm, aha in ostalimi besedami v vlogi opornih signalov, tako da se na ne? v govoru govorca sogovornik pogosto odzove ali tako, da prevzame vlogo, ki jo lahko začne s katerim od naštetih diskurznih označevalcev, ali samo z opornim signalom.

6.2.4No

No bi lahko označili kot enega najbolj tipičnih diskurznih označevalcev in se rabi vedno samo v tej vlogi. Od propozicijske vsebine je ločen bolj kot večina ostalih diskurznih označevalcev.

Tradicionalni jezikovni pripomočki razvrščajo no različno: SSKJ ga klasificira kot medmet, ki lahko izraža spodbudo, poziv; zadovoljnost pri ugotovitvi; ne popolnoma prostovoljno privolitev; nejevoljo, zavrnitev. SP 2001 nasprotno uvrsti no med členke, in sicer spodbujalne, soglašalne in čustvovalne, slovnica (Toporišič, 2000) pa navaja primer z no samo med navezovalnimi členki. (Smolej, 2001) no kot členka ne obravnava posebej, v (Smolej, 2004a) pa ga navede med primeri delilnih signalov. (Schlamberger Brezar, 1998) uvrsti no med pragmatične povezovalce, ki zaznamujejo zgradbo konverzacije in so retroaktivni, in sicer no izraža zadržek do izrečenega.

No se v korpusu Turdis-1 rabi dokaj redko v primerjavi z drugimi diskurznimi označevalci: 51-krat v 47 izjavah, kar pomeni 0,34 % vseh besed v korpusu in v približno 2 % izjav.

6.2.4.1Pragmatične vloge no

Rabe diskurznega označevalca no so precej različne, zato si pri analizi pomagam tudi s tem, kdaj no ni rabljen. Morda je razlog za zelo različne rabe tudi skoraj povsem prazen predstavni pomen tega izraza.

No na primer v korpusu očitno ni preveč primeren za odziv na diskurzni označevalec ne? (v korpusu samo enkrat):

[TPma42.trs]

Ama1: eee v glavnem ne vem kader mi je tam tudi[t/u:ji] zelo[zl/o:] všeč in [.] meni[m*E:n] se zdi da je prava stvar za takšne[+SOGOVORNIK_mhm] goste ne?

K39: no pa sploh zdaj[zd\@j] v okolici Maribora oziroma sploh v Mariboru eden[*E:dn] izmed takšnih edinih naslovov ki mogoče res malo[m/a:l] [.] ki ima[m/a:] vso to[+SOGOVORNIK_ja] ponudbo pod eno streho ne?

Ni rabljen kot oporni signal (tudi če je izgovorjen sam, ga čutimo kot znak, da sogovornik želi nekaj povedati, ne kot potrditev pozornosti in razumevanja):

[HOpi34.trs]

K19: mi so mi [1]

K19 [prekr]: [2] ga pa kolegi [1]

Api3 [prekr]: no ...

K19: [2] priporočili[pripOr/o:tSli] ko so nekaj v tem stilu že delali[+SOGOVORNIK_tako]

in nikoli ni rabljen v uvodnih izjavah. Zato sklepam, da ne sodeluje pri razvijanju odnosa med sogovornikoma.

Pač pa lahko ima no (vsaj kadar je rabljen v začetku izjave, kar je v korpusu več kot polovica rab) močno povezovalno vlogo v smeri nazaj. Pri tem je na nek način nasprotni pol diskurznega označevalca ja: za tega sem ugotavljala, da zagotavlja pozitivno vzdušje v diskurzu, ker daje harmoničen vtis strinjanja med sogovornikoma (prim. 6.2.1.1). No ne izraža strinjanja in tudi ne uvaja izjav, v katerih bi govorec pritrjeval sogovorniku. O njegovi izrazito povezovalni vlogi sklepam, ker pogosto povezuje zaporedni izjavi, ki vsebinsko nista posebej trdno povezani:

[TAko47.trs]

Ako1 [prekr]: potovanje

K25 [prekr]: potovanje

Ako1: ja samo malo[+SOGOVORNIK_ja]

K25: eee no pol[*] pa bom še o tistem tudi mogoče če imate[m/a:tE] kake variante tam Sharm El Sheikh pa pa [1]

K25 [prekr]: [2] Hurgada pa [1]

Ako1 [prekr]: ja ja sa(j)

K25: [2] to ne?

[TAko47.trs]

Ako1: da se ne vozite ne vem kam

Ako1: no zdaj[z/a:j] pa mi je[+SOGOVORNIK_ja] Egipt[+SOGOVORNIK_ja] pobegnil[pOb/e:gnO]

[TISINA]

[TAso16.trs]

Aso1 [prekr]: poznate ?

K11 [prekr]: tega poznam ja

Aso1 [prekr]: no [1]

K11 [prekr]: ja

Aso1: [2] ta je [.] po mojem vseeno[vsE*E:n] na tem področju še eden[*E:dn][SOGOVORNIK_mhm] [.] tako[t/a:k] no [.] najboljših[+SMEH][+SOGOVORNIK_mhm] eee

[TAko40.trs]

Ako2 [prekr]: Postojna

K23 [prekr]: Postojna

Ako2: okej [ime]

K23 [prekr]: no najlepša hvala

Ako2 [prekr]: imate[m/a:tE] to jutri doma

Ako2: kakorkoli[k/a:k@rk/o:li] pa se mogoče pol[*] čujeva ne?

[TAko47.trs]

Ako1: v glavnem jaz vam to toplo priporočam ker ni tolikokrat[t/o:lkOkrat][+SOGOVORNIK_mhm] ko[*] Egipt Egipt [.] pravzaprav[+SOGOVORNIK_ja] imamo[m/a:mO] dostikrat

Ako1: v[f] taki ali[+SOGOVORNIK_jaja] drugačni varianti ne?

Ako1: to[+SOGOVORNIK_mhm] pa zdaj eee ...

Ako1: no jaz osebno bi se zdaj za to odločila[Odl/o:tSla] vi pa po[+SOGOVORNIK_jaja] svoje

Druga izrazita lastnost diskurznega označevalca no je, da lahko izraža odnos govorca do predhodne vsebine. Rabi se lahko na primer, ko želi govorec izraziti zadržanost do vsebine sogovornikove predhodne izjave ali celo nasprotovanje:

[TPma42.trs]

Ama1: jaz vam lahko eee čim več tega materiala ne? tudi pošljem da ...

K39: no zdaj[z\aj] ni treba pretiravat[*]

K39: mislite[+SOGOVORNIK_ja] tudi[t/u:t] še na poštnino ne? bom takoj dodala zraven

[TAko43.trs]

Ako1: [2] tega v potnem listu ne boste imeli[m/e:li] ampak jaz vam o tem ne morem zdaj[z/a:j] govorit[*] ker[k][IZG] uradnega[*] nimam pojma kaj bo

K29: aha no ker oni so rekli po radiu [1]

K29 [prekr]: [2] da da bomo rabili[r/a:bli][*] ...

Pa še v drugih primerih, kjer vrsta odnosa do vsebine ni tako jasna, na primer:

[HOha50.trs]

K39 [prekr]: v redu

Aha1 [prekr]: ja že pri nas bi [1]

Aha1: [2] bil problem pri pošiljanju [SMEH]

K39: no no no no v redu potem smo pa na enaki [.] stopnji

Z zmožnostjo izražanja odnosa do predhodne vsebine lahko razlagamo tudi rabe no v primerih, ko se govorec ne more spomniti (takoj) kakšne besede – takih primerov je v korpusu nekaj, npr.:

[HOpi34.trs]

K19: v tem eee smo rekli eee konferenčna dvorana ne? ?

K19: ne[+SOGOVORNIK_ja] najmanjša [.] [1]

K19 [prekr]: [2] no tale najmanjša dvora() [.] [1]

Api3 [prekr]: eee sejna dvorana

K19: [2] sejna dvorana

[TAso16.trs]

Aso1: jo kako[k/a:k] mi je v sekundi mi je iz glave [.] padel[p/a:dO] tisti[t/i:s][IZG] trenutek ko sem vam hotela[x*O:tla] razlagat [.] [TIHO-]začet čakajte[tS/a:ktE] da ga najdem[-TIHO] [.]

Aso1: eee eeen oziroma ne eee ta Bonaca no

Aso1: [SOGOVORNIK_mhm]

Aso1: hotel Bonaca ima[m/a:][angl-]all inclusive[-angl]

Zelo podobna tem rabam je zveza no s kazalnim zaimkom: tak no. Tudi ta je med drugim lahko znak, da govorec ne najde takoj ustreznih besed, čeprav bi mu lahko hkrati pripisali tudi izražanje odnosa govorca do vsebine (odvisno tudi od intonacije):

[TAso16.trs]

Aso1 [prekr]: tudi[t/u:t] ta je zelo v redu mislim[+NERAZUMLJIVO]

K11 [prekr]: mhm tega poznam

Aso1 [prekr]: poznate ?

K11 [prekr]: tega poznam ja

Aso1 [prekr]: no [1]

K11 [prekr]: ja

Aso1: [2] ta je [.] po mojem vseeno[vsE*E:n] na tem področju še eden[*E:dn][SOGOVORNIK_mhm] [.] tako[t/a:k] no [.] najboljših[+SMEH][+SOGOVORNIK_mhm] eee

[TPma42.trs]

Ama1: večinoma[+SOGOVORNIK_mhm] se pa tako[t/a:k] odločijo za čisto[tS/i:st]ne vem vzorec vina samo ne?

Ama1: da[+SOGOVORNIK_dobro] jih malo počasti[+tujez] ampak lahko pa se to naredi[nard/i:] tudi malo bolj tako[t/a:k] no

Ama1: malo bolj [1]

Ama1 [prekr]: [2] zahtevno

K39 [prekr]: se pravi ..

Ali tudi obratno, v zvezi no tako/tko:

[TAso16.trs]

Aso1: kako[k/o:k] vam naj rečem no tako[tk/o:]

Aso1: eeen eee nižje tak depandansni stil ali[al] pa španski stil ve() veste[+SOGOVORNIK_mhm] teh hišk ne?

Enkrat je no rabljen v zvezi z ja in izražata zadržano mnenje govorca o stvari, na katero se navezujeta:

[TAko47.trs]

Ako1: ta je možnost [1]

Ako1 [prekr]: [2] doplačila [1]

K25 [prekr]: ja no

Ako1: [2] za polpenzion je[IZG] štiriindvajset[St\@rndv/a:jz] devetsto šestdeset

Tudi v rabah na koncu izjave izraža no odnos govorca do vsebine te izjave in je usmerjen nazaj, v predhodni diskurz, ne naprej, kot je običajno za druge diskurzne označevalce, ki se rabijo na koncu izjave in imajo praviloma rastočo intonacijo.

[TAso11.trs]

K7: eee Pre() ja ~P

Aso7: ~P ~R ~E ~V ~EK

Aso7: pa naslov ?

K7: [priimek]

Aso7: [priimek] aha

Aso7: [SOGOVORNIK_mhm]

Aso7: se opravičujem no

Aso7: tule[tl*E:] imam[m/a:m] drenje[dr*E:nE][*][+NERAZUMLJIVO] in se zelo[zl/o:] slabo[sl/a:p] sliši[sl/i:S]

[TAne77.trs]

K44: eee ja[IZG] nekje konec avgusta

[TISINA]

K44: tako drugo polovico avgusta no

[TISINA]

Ane2: zdaj[z/a:j][*] spet odvisno kje[k/i:] boste ga prevzeli pa kaj ker so različne te najemne tam nekje od ...

[TAso16.trs]

Aso1: sicer je dražja ampak so res mislim res so zadovoljni s tem klubom njihovim no [+SOGOVORNIK_mhm] [SOGOVORNIK_mhm]

Aso1: eeemmmeee kaj[k/a:] pa vem

V okviru teh vlog lahko no poudari predhodno vsebino:

[TAso11.trs]

Aso7: eeem mogoče tudi[t/u:t] nekaj[n/e:ki] skal [.] skalnate ter eee nekaj[n/e:ki] mivke je tudi tam

Aso7: tako[tk/o:] da plaže so res različne in čudovite no

Aso7: tako[tk/o:] jaz vam tukaj[t/u:ki] priporočam ta hotel [.] sicer je samo me() mestu in ima eee majhno plažo kakšnih [.] eee sto metrov stran ali[al] pa do dvesto metrov stran od hotela

6.2.4.2Položaj no v izjavi

No je v korpusu 23-krat rabljen na začetku izjave:

[TAso06.trs]

K4 [prekr]: no saj ni [.] saj ni potrebno

5-krat je označen kot samostojna izjava:

[HOpi34.trs]

K19: mi so mi [1]

K19 [prekr]: [2] ga pa kolegi [1]

Api3 [prekr]: no ...

K19: [2] priporočili[pripOr/o:tSli] ko so nekaj v tem stilu že delali[+SOGOVORNIK_tako]

8-krat na koncu izjave:

[TPma42.trs]

K39: so mogoče kje kakšne take namestitve v kakšnih teh dvorcih in podobno ? ker[k@r] to bi bil njihov rang no

3-krat skupaj z aha no na začetku:

[TAko47.trs]

K25 [prekr]: aha no saj bom jaz to malo še na internetu pogledala

4-krat skupaj z eee no (od tega 2-krat eee eee no) na začetku izjave:

[TAko47.trs]

K25: eee eee no ali pa ...

3-krat sredi izjave, vendar ob skladenjskih mejah:

[TAne77.trs]

Ane2: eee to potem ko greste recimo to je za Skandinavijo no [.] to je značilno ne?

[TAne77.trs]

K44: no saj okvirno mi bom se jaz potem tudi[t/u:t] oglasila[Ogl/a:sla] no[NERAZUMLJIVO-]če bi[-NERAZUMLJIVO] ...

[TPma37.trs]

Ama1: eee tisto k() v bistvu se vi[:] no če se boste nonstop[*] desno držali ne? tiste boste[+SOGOVORNIK_mhm] videli[v/i:dli] za ribo se boste vozili[v/o:zli]

4-krat v zvezi tak no oz. no t(a)ko oz. no ja.

Razporeditev v odstotkih prikazuje slika 7.

Slika 7: Položaj diskurznega označevalca no v izjavi.

6.2.4.3Sopojavljanje no z drugimi diskurznimi označevalci

V analizi smo že videli, da lahko v nekaterih rabah nastopa skupaj s kazalnim zaimkom tako ali skupaj z ja ali je ponovljen dva- ali večkrat zaporedoma, odvisno od tega, kaj želi govorec izraziti.

Sicer pa se no le redko rabi skupaj z drugimi diskurznimi označevalci. Skupaj z eee je v korpusu 4-krat – kot prvi ali zadnji:

[TAko47.trs]

K25: eee eee no ali pa ...

skupaj z aha 3-krat – za njim:

[TAko47.trs]

K25 [prekr]: aha no saj bom jaz to malo še na internetu pogledala

skupaj z zdaj 2-krat – pred njim:

[TPma42.trs]

K39: no zdaj[z\aj] ni treba pretiravat[*]

6.2.5Eee, mmm ...

Eee (s tem označujem zavlečen polglasnik) in njegove variante niso tipični diskurzni označevalci.

Tradicionalno so eee, mmm in podobni »izrazi« imenovani mašila in niso posebej obravnavani: v slovnici (Toporišič, 2000) in slovarjih (SSKJ, SP2001) niso zabeleženi. Raziskovalci se, ko prepisujejo spontani govor, odločajo za nekoliko različne zapise teh izrazov: najpogostejši je verjetno narobe obrnjen e, ki označuje polglasnik, zaradi omejitve na nabor znakov, ki jih vključuje ASCII, v pričujoči nalogi uporabljam eee, nekateri avtorji uporabljajo tudi dva ee (npr. Krajnc, 2005). Posebne obravnave tega izraza pri drugih avtorjih ne zasledim, edino (Kranjc, 1999: 62) za vlogo mašila predlaga termin zapolnjevalec vrzeli in navaja, da lahko poleg medmetov to vlogo opravljajo tudi kompleksni izreki. Ker je eee značilen element spontanega govora, mu tukaj vseeno posvetim nekaj več pozornosti in ugotavljam, da ni njegova edina vloga zapolnjevanje vrzeli.

Čeprav je varianta eee najpogostejša, so dejanske glasovne uresničitve v korpusu opisane še kot: mmm, nnn, eeen, eeennneee, eeemmmeee, kar naj bi kolikor mogoče natančno opisalo dejansko izgovorjavo, ki je lahko pri tem glasovnem nizu zelo variabilna. Frekventnost eee in glasovnih variant je naslednja:

eee 533

mmm 14

nnn 7

eeeh 2

eeef 1

eeen 1

eeennneee 1

eeemmmeee 1

SKUPAJ 560

Pogostost rabe eee v korpusu je torej približno enaka kot pogostost rabe ja in znaša dobre 3 % vseh besed. V nadaljevanju vse variante obravnavam kot eee, s pragmatičnega stališča posebej obravnavam edino na eeef in eeeh.

6.2.5.1Pragmatične vloge eee

Eee lahko interpretiramo (tudi) kot znak, da želi govorec (še) nekaj povedati, zato ga nikoli ne štejem za oporni signal. Eee je tako pomemben instrument menjavanja vlog. Sogovornik z eee nakaže govorcu, da je pripravljen na prevzem vloge:

[TPma65.trs]

K33: aha no [1]

K33 [prekr]: [2] zanima me [1]

Ama2 [prekr]: prosim[+NERAZUMLJIVO]

K33: [2] območje tam blizu Pohorja če bi bila[bl/a:] kaka kolesarska pot tam skozi ali[al] pa [1]

K33 [prekr]: [2] preko ali pa kaj [1]

Ama2 [prekr]: eee ...

K33: [2] takega

Ama2: ja glejte mi imamo[m/a:mO] eee kolesarske poti oziroma karto eee[+SOGOVORNIK_ja] z naslovom[IZG] "kolesarjenje med Pohorjem in Muro"

oziroma da bi rad prevzel vlogo (vljuden govorec mu to omogoči, s tem da prej zaključi trenutno izjavo):

[TAso07.trs]

Aso9: za štirinajst[St@rn/a:jz][+SOGOVORNIK_ja] dni ?

Aso9 [prekr]: čakajte[tS/a:ktE] si moram pa jaz [1]

K6 [prekr]: eee ...

Aso9: [2] malo[m/a:l] zapisat[*]

K6: ponudbe sem že gledal nekje od ene() ja od deset do štr() ja štirinajst[St@rn/a:jz] dni

oziroma ko je že prevzel vlogo, jo uvede z eee:

[HOha61.trs]

K38: jaz bi vprašala če še imate[m/a:tE] kaj prostega eee[N-]v[-N] prvi teden[t/e:dn] v juliju ko "festival Lent" poteka

Aha3: eee prenočišče ?

Eee sredi izjave in na koncu izjave (ki je pogosto nedokončana izjava) je znak govorca, da še ni povedal vsega, kar je nameraval:

[TAko40.trs]

Ako2: tako[t/a:k] da to je v štartu eee sila komplicirana zadeva ko se enkrat odločiš pač to tako[t/a:k] je ne?

Sogovornik lahko v teh primerih izkoristi mesto z eee za kratko pripombo:

[HOha50.trs]

Aha1: zdaj[z/a:j] v tem eee [1]

Aha1 [prekr]: [2] ceniku ni je pa[:] [1]

K39 [prekr]: ne [.] do(bro)

Aha1: [2] vam bom pa zapisala še dostop do interneta kje lahko si to [1]

Aha1 [prekr]: [2] pogledajo

Sicer pa v korpusu sogovornik večinoma vljudno pomaga govorcu, npr. iskati ustrezne izraze, zlasti če traja eee nekoliko dlje:

[TAso11.trs]

Aso7: eee zdaj mi boste malo[m/a:U] povedal[*] eee kje ste že kaj[k\@j] bil[*] tako[tk/o:] da [.] vam znam ponudit[pOn/u:d@t] tisto kar[*] niste bil[*]

Aso7 [prekr]: halo ?

K7 [prekr]: nimam [1]

K7: [2] kakšnih eee ...

Aso7: nimate želj aha

ali da sogovorniku vedeti, da ni treba dokončati izjave, da brez tega razume, kaj mu želi sporočiti:

[TAne77.trs]

K44: eee ko ne vem vzameš samo[s/a:m] šotor in [1]

K44 [prekr]: [2] [.] potem ne vem tam nudijo pač eee ...

Ane2 [prekr]: ja ne ne teh ...

to lahko stori tudi samo z opornim signalom:

[TAne77.trs]

Ane2: ne to ni orga() to v lastni reži() mislim v lastni režiji vi greste z letalom recimo kaj jaz vem [.] eee tam v Los Angeles prevzamete ta avtodom pa potem greste skozi pa ga zopet vrnete nekje na letališču oziroma pri tistem ponudniku ko[*] je ne?

Ane2: ti ko eee[+SOGOVORNIK_aha] [.] ne?

Ali pa tiho čaka, če ne zna pomagati:

[TAne77.trs]

Ane2: tu[+SOGOVORNIK_mhm] recimo edino na Hrvaškem so bo() bolj tisti eee kaj jaz vem

Ane2: [TIHO-]kako[k/a:k] se eee[-TIHO]

Ane2: [angl-]mobil home[-angl] ne? taki tudi tisti ne? to

Ane2: ampak to je že bolj kot taki apartmajčki ne?

Sredi izjave eee ni vedno rabljen kjer koli, pač pa pogosto spremlja nepričakovan potek izjave, in sicer:

• popravljanja:

[TAko43.trs]

Ako1 [prekr]: zdaj[z/a:j] edino če hočete [1]

K29 [prekr]: [NERAZUMLJIVO-]no zdaj[z/a:j] pa zanima k()[-NERAZUMLJIVO] ...

Ako1: [2] kaj pove() eee več vedet[*] če slučajno vejo[*] na ministrstvu za zunanje zadeve v Ljubljani[+SOGOVORNIK_aha]

[TAne77.trs]

K44: eee ne vem [NERAZUMLJIVO-]vem da so ti ka() [-NERAZUMLJIVO] eee vem da so ti kampi na primer v Korzika Sicilija

• zatikanja:

[HOpi78.trs]

Api2: eeef se pravi cena to bi za g() kdaj bi to približno[IZG] po() eee potrebovali ?

• dostavke:

[TAko40.trs]

K23: ja večinoma ali[a] pa če imate[m/a:stE] tudi vi kaj[k\Ej] z olimpijskem komitejem[kOmit/e:t@m] eee kakšne[k\@SnE] karte ?

Eee je pogosto rabljen v začetnem delu izjave. Poglejmo natančneje še te rabe.

V uvodnih segmentih pogovora je rabljen zelo pogosto, največkrat v izjavah, kjer uvaja prvi tematski sklop ali natančneje:

• 10-krat (od 30 uvodnih sekcij) je rabljen, preden začne klicatelj uvajati prvi tematski sklop (običajno z zanima me, vprašal bi ipd.):

[HOpi34.trs]

Api3: recepcija "hotela piramida" dober dan [1]

Api3 [prekr]: [2] [NERAZUMLJIVO-]izvolite[-NERAZUMLJIVO]

K19 [prekr]: dober dan [1]

K19: [2] [ime] [priimek] s @FERI Maribor tukaj

Api3: izvolite

K19: eee jaz bi pa se pozanimal za tale poslovni klub ko[*] imate[m/a:stE] [1]

K19 [prekr]: [2] zdaj[z/a:j] na novo

• in 10-krat, preden preide k prvemu tematskemu sklopu:

[HOpi78.trs]

Api2: "hotel piramida"

K30: dober dan [ime] [priimek] pri[p@r] telefonu

K30 [prekr]: jaz[j\@s] imam[m/a:m] [1]

Api2 [prekr]: dober dan

K30: [2] pa eno vprašanje in sicer

K30: eee študenti organiziramo en[*] tak[*] letni sestanek oziroma srečanje

Lahko si razlagamo, da klicatelj začne z mašilom, ker je v zadregi, kako začeti: je namreč pred odgovorno nalogo, da na kratko pojasni razlog, zakaj želi začeti pogovor. Poleg tega je v govorni situaciji, ki je morda ni navajen.

Vendar je možna še druga razlaga. Klicatelj prvi tematski sklop nikoli ne začne na primer tako:

Ama1: Matic prosim

K3: eee dober dan

K3: morda veste kaj o vožnjo s splavom po Mari() po Dravi,

pač pa prvi tematski sklop vedno uvede z zanima me, rad bi vedel, jaz imam pa eno vprašanje... Morda ima v tem napovedovalnem nizu tudi eee vlogo, da pomaga vzpostaviti prehod od uvodnih pozdravov k jedrnemu delu pogovora. Podobno namreč eee tudi v jedrnem delu pogovora pogosto uvaja izjave, v katerih govorec uvede nove elemente tematskega sklop/nov tematski sklop, spremeni naklon ipd. Primeri:

• govorec preide od potrditve prejete informacije k novemu vprašanju:

[HOpi34.trs]

Api3 [prekr]: tako da bi [1]

K19 [prekr]: eee ...

Api3: [2] najbolj aktualna bila[bl/a:] ta sejna soba ne?

K19: sejna soba

K19: mhm[+SOGOVORNIK_ja]

K19: eee zdaj[z/a:j] mi pa povejte kakšne[k/a:SnE][IZG] imate[m/a:tE] pa vi kaj kapacitete ?

• govorec preide od odgovora k vprašanju:

[HOha50.trs]

Aha1: zdaj[z/a:] tale ponudba že vključuje[fklutS/u:jE] v bistvu posebno ceno

Aha1: eee zdaj[z/a:j] koliko oseb bi bilo ?

• govorec preide od pojasnitve k vprašanju:

[HOha61.trs]

K38: zdaj[zd/a:][IZG] pa jaz še zdaj[z/a:j] točnega datuma ne vem ne?

K38: [SOGOVORNIK_ja]

K38: in eee me zanima če lahko preko #interneta# jaz to rezerviram ?

Aha3: eee tako bom rekla gospa

• namesto pričakovanega odgovora želi govorec prej še nekaj vprašati:

[TAko40.trs]

Ako2: sicer jaz sem lahko tu vezni člen ni noben problem da se tudi[t/u:t] tu pri[p@r] meni vse naredit[nard/i:t] samo[*] jaz se potem obračam na naš oddelek ki dela olimpijske igre

Ako2: [SOGOVORNIK_ja]

Ako2 [prekr]: kaj bova[m/a:] rekla [ime] ?

K23 [prekr]: eeem pa ...

K23: eee lahko še nekaj[n/e:ki] vprašam ?

• govorec preide od splošnega opisa bivalnih prostorov h konkretnemu primeru ponudbe:

[TAko40.trs]

Ako2: stanovanja so na širšem področju Aten v stanovanjskih blokih[bl/o:kax][*] ali zasebnih hišah

Ako2: opremljena so zelo različno

Ako2: natančnejši opis s ceno oziroma s ceno mala[+NERAZUMLJIVO] boste prejeli ob potrditvi

Ako2: tipi stanovanj so razdeljeni v več kategorij odvisno od k() kvalitete lege in tako dalje ne?

Ako2: eee[+SOGOVORNIK_ja] in recimo če midva rečeva kategorija ~C

Ako2: to je zdaj[z/a:j] najbolj ugodnejša[*] prvih šest nočitev

• govorec vrine stavek:

[TAko40.trs]

K23: mene zanima eee tukaj[tl\E] [ime] pri[p@r] telefonu eee informacije glede Aten v času olimpijskih iger

Po pragmatični vlogi od ostalih rab nekoliko odstopata glasovna niza eeeh in eeef, vendar sta rabljena samo po enkrat; zdi se, da pridata nekoliko subjektiven izraz govorca, kažeta, da ima govorec težave (nima pri roki informacij, po katerih sogovornik sprašuje):

[HOpi78.trs]

K30: eee koliko[k/o:lkO] pa potem stane nočitev pa recimo [N-]da so[-N] eee[N-]da je poln penzion se pravi[-N] oziroma prvi dan bi bi bila[bl/a:][N-]v()[-N] eee samo[s/a:m] večerja

K30: [SOGOVORNIK_mhm] ker bi se popoldan začelo[zatS/e:l] pa potem naslednji dan zajtrk pa kosilo

Api2: mhm

Api2: eeef se pravi cena [N-]to bi za g()[-N] kdaj bi to približno[IZG][N-]po()[-N] eee potrebovali ?

[TAko47.trs]

Ako1: to imate[m/a:stE] kolikor[k/o:lkO] vem samo malo polpenzion ampak zdaj[z/a:j] samo da še enkrat pogledam

[TIŠINA]

Ako1: eeeh[+IZDIH]

Ako1: samo[s/a:m] sekundo gospa

Eee je torej poleg tega, da zpolnjuje premore v govoru, sredstvo, ki pomaga pri sistemih menjavanja vlog, in pragmatično jezikovno sredstvo, ki kaže nepričakovane dogodke v izjavi ali prehode med različnimi tematskimi sklopi.

6.2.5.2Položaj eee v izjavi

Eee je v korpusu rabljen v 392 izjavah (tj. približno 16 % vseh izjav), od tega je 16-krat označen kot samostojna izjava, 238-krat je rabljen na začetku izjave, 27-krat na koncu izjave, 149-krat sredi izjave, 18-krat pa na neprvem mestu v začetnem delu izjave skupaj z drugimi označevalci. Slika 8 prikazuje položaj eee v izjavi po odstotkih. Prevladuje začetni položaj (ki običajno nakazuje novo izjavo), pogost je sredinski položaj (nakazuje, da bo govorec še nadaljeval izjavo oz. vsebino).

Slika 8: Položaj eee v izjavi po odstotkih.

6.2.5.3Sopojavljanje eee z drugimi diskurznimi označevalci

Eee se ne rabi veliko skupaj z drugimi diskurznimi označevalci. Nekajkrat najdemo ponovitve dveh ali več eee ali variant zaporedoma:

[TAso16.trs]

Aso1: eee eeen oziroma ne eee ta Bonaca no

Sicer pa je nekaj primerov, kjer se v začetnem delu izjave druži v sklope z drugimi začetnimi diskurznimi označevalci: glejte, ja, no, potem, zdaj, in ...:

[TPma42.trs]

Ama1: ja glejte eee ogromno teh stvari boste našli tudi[t/u:ji] na naših spletnih straneh čes() če[+SOGOVORNIK_ja] vam bo to kaj bolj pomagalo

[TPma42.trs]

Ama1: poglejte zdaj eee nekaj nekaj teh prospektov imamo[m/a:mO] od vsega[fs/e:ga] vsega[fs/e:ga] ne bomo imeli[m/e:li] v papirnati obliki ne?

[TPma42.trs]

Ama1: in eee eee "zavod za turizem" prireja tudi prireditve razne ja?

[TPma65.trs]

K33: aha eee kako[k/a:k] se pa da[+SOGOVORNIK_mhm] to dobit[*] mislim se oglasim pri vas ali[al] ...

[TPma42.trs]

Ama1: ja poglejte eee zdaj[z/a:j] v zvezi z Mariborom eee v bistvu mi eee organiziramo samo vodenja

Običajno je v takih nizih na neprvem mestu, čeprav ni nujno.

6.2.6Dobro, v redu, okej, prav

Pragmatične vloge diskurznih označevalcev dobro, v redu, okej, prav so tako rekoč enake in lahko zamenjamo enega z drugim, ne da bi s tem kaj bistveno vplivali na sporočilo.

Frekventnost teh izrazov (ne glede na to, ali v pragmatični vlogi ali ne) v korpusu je naslednja:

dobro 52

v redu 44

okej 12

prav 13

Dobro je kot diskurzni označevalec enkrat rabljen v zvezi z je: dobro je:

[HOpi34.trs]

K19: tega ste[+SOGOVORNIK_tako] rekli v bistvu štir() štiri panoji [1]

K19 [prekr]: [2] so možni ne? ?

Api3 [prekr]: štiri imamo mi [1]

Api3: [2] panoje [+SOGOVORNIK_mhm] ja[+SOGOVORNIK_mhm]

K19: dobro je

K19: eee ena stvar eee mogoče imate[m/a:tE] vi še ~W ~W naslov ?

Dobro, v redu, okej in prav niso nujno diskurzni označevalci, pač pa so lahko del propozicijske vsebine, zlasti za prav velja, da je redkeje v vlogi diskurznega označevalca. V korpusu niso v vlogi diskurznega označevalca:

• v redu 8-krat od 44 rab:

[TAko47.trs]

Ako1: [TIHO-]to je v redu to štima[*][-TIHO]

• dobro 6-krat od 52 rab:

[TPma42.trs]

K39: ker[+SOGOVORNIK_ja] jim nikoli[nik/o:l] nič ni dobro[d/o:b@r] in vedno najdejo pač dlako v kupu sena in vedno bojo nergali,

• prav 9-krat od 13 rab:

[HOpi24.trs]

K17: aha prav v apartmaju je ?

• okej pa je v korpusu vedno v vlogi diskurznega označevalca.

Kadar so pomemben del propozicijske vsebine, običajno niso samostojna izjava (razen če je izjava nedokončana) in redkeje stojijo na začetku izjave (čeprav je tudi mogoče, zlasti pri prav, npr. prav naslov mariborskega turizma ne?).

Redkeje so lahko dobro, v redu, okej, prav v položaju opornega signala, v korpusu dobro 8-krat in okej 3-krat.

Frekventnost teh besed v vlogi diskurznega označevalca je torej:

dobro 46 + 8-krat oporni signal

v redu 36

okej 12 + 3-krat oporni signal

prav 4

Tradicionalno so ti izrazi v slovenskem jezikoslovju obravnavani predvsem kot pridevniki oz. prislovi, v SSKJ pa je omenjena tudi njihova vloga, ki jo tu imenujem pragmatična, in sicer najdemo analizirane izraze pod gesli dober (prislovna oblika dobro), red1 pri zvezi v redu in prav. SSKJ razlaga, da so lahko te oblike tudi v medmetni rabi in izražajo soglasje, privolitev; zadržano pritrjevanje; nejevoljno sprijaznjenje s čim, za izraz prav pa dodaja tudi izražanje zadovoljstva nad čim. SP2001 ne zabeleži toliko teh rab, edino pri geslu red1 navede primer z v redu in sopomenko dobro, pod okej2, ki je klasificiran kot soglašalni členek, pa navede sopomenke dobro, prav, v redu.

6.2.6.1Pragmatične vloge dobro, v redu, okej in prav

Diskurzni označevalci dobro, v redu, okej, prav se v glavnem uporabljajo ob prehodih v nov tematski sklop ali v zaključek pogovora. Podobno kot ja izražajo strinjanje s predhodno vsebino in pomagajo vzpostavljati vtis harmoničnega, sporazumnega vzdušja diskurza. To je lahko tudi razlog, da so rabljeni predvsem ob prehodih v zaključek ali ob prehodih med tematskimi sklopi pogovora; zaradi izogibanja negativnim, konfliktnim situacijam namreč sogovornika želita doseči strinjanje, sporazum, da je primerno zaključiti pogovor oz. preiti k novemu tematskemu sklopu.

Poglejmo nekaj primerov. Sogovornik z dobro nakaže, da nima k trenutni temi več kaj dodati in začne nov tematski sklop:

[TPma42.trs]

Ama1: potem pa so še aktualne prireditve ne?

Ama1: ki se pač[+SOGOVORNIK_mhm] vnašajo sproti

Ama1: ki jih organizatorji sami vnašajo sproti [1]

Ama1 [prekr]: [2] ne?

K39 [prekr]: dobro

K39: moram[m/o:r@m] še samo nekaj[n/e:ki] vprašat[*] ki j(e) sicer malo[m/a:l] zdaj[z\@j] izven tegale okvirja [.] o turizmu

Kar dobra polovica diskurznih označevalcev dobro, v redu, okej, prav je rabljena v prehodih v zaključne segmente ali v zaključnih segmentih pogovora oziroma v številkah – v 30 pogovorih so ob zaključku rabljeni:

dobro 21-krat (od 46 rab)

v redu 16-krat (od 36 rab)

okej 8-krat (od 12 rab)

prav 4-krat (od 4 rab)

Potem ko govorec z dobro, v redu, okej ali prav (in zahvaljevanjem) nakaže, da bi končal pogovor, praviloma počaka, da sogovornik na enak način potrdi, da se strinja s tem:

[TAso16.trs]

Aso1: tako imate[m/a:tE] prav

Aso1: tudi [1]

Aso1 [prekr]: [2] to je možno

K11 [prekr]: dobro

Aso1: ja

Aso1 [prekr]: prav gospa

K11 [prekr]: najlepša [1]

K11: [2] hvala za [1]

K11 [prekr]: [2] izčrpne informacije bomo malo razmislili pa še se [1]

Strinjanje ni nujno takojšnje, sogovornik želi včasih še kaj povedati, preden zaključi pogovor, vendar v teh primerih v nadaljevanju sam prvi nakaže, da bi zaključil pogovor:

[HOha50.trs]

K39 [prekr]: fino fino [1]

K39: [2] fino točno to zaradi[zara] tega ker[k@r] je računalnik malo[m/a:l] [.] malo[m/a:l] počasnejše narave pa da ne bi zdaj[z/a:j] imela[m/e:la] problemov[+SOGOVORNIK_ja] pri sprejemanju pošte

K39 [prekr]: v redu

Aha1 [prekr]: ja že pri nas bi [1]

Aha1: [2] bil problem pri pošiljanju [SMEH]

K39: no no no nov redu potem smo pa na enaki [.] stopnji

K39: potem vas pa prosim če mi tole pošljete pa pa pošljem potem naprej tem gostom ne?

Aha1: v redu dogovorjeno

K39: hvala

Nekoliko posebne so rabe, ko so dobro, v redu, okej, prav izgovorjeni z rastočo intonacijo. Taki primeri so v korpusu Turdis-1 sicer redki, samo štirje:

[TAko40.trs]

Ako1: jaz vam [1]

Ako1 [prekr]: [2] bom vse [1]

K23 [prekr]: eee ...

Ako1: [2] poslala če bo pa kaj od tega še za vprašanje[IZG] pa boste poklical[*] ne?

Ako1 [prekr]: v redu?

K23 [prekr]: eee [1]

K23: [2] ja

K23: eee pa se da to nekako da je kakšno[k/a:SnO] informacijo zdaj zvem ? [.]

[TAso09.trs]

K8 [prekr]: eee kdaj pa v ponedeljek dopoldne popoldne ?

Aso3 [prekr]: dobro [P] ponedeljek #popoldan# [.] [1]

Aso3: [2] ob dveh

K8: od dveh dalje ?

Aso3: od[+SOGOVORNIK_mhm] dveh naprej do večera ja[+SOGOVORNIK_dobro]

Aso3 [prekr]: dobro?

K8 [prekr]: najlepša [1]

K8: [2] hvala

K8 [prekr]: na svidenje

Aso3 [prekr]: enako na svidenje

V teh rabah so usmerjeni naprej, k sogovorniku, in sicer govorec tako preverja, ali se sogovornik strinja, torej vzdržuje stik s sogovornikom. Lahko se takšno preverjanje v ustreznem kontekstu interpretira tudi kot spodbujanje k strinjanju.

6.2.6.2Položaj dobro, v redu, okej, prav v izjavi

Diskurzni označevalci dobro, v redu okej, prav so rabljeni v 92 izjavah, od tega so 40-krat označeni kot samostojna izjava (govorci naredijo premor za temi diskurznimi označevalci, čeprav npr. prevzamejo vlogo):

[HOha50.trs]

Aha1: pa še dodatno[+SOGOVORNIK_dobro] toto[*] animacijo programe in pa te [.] v bistvu eee [.] ponudbo ki je vključena[fkl/u:tSEna] v to ceno ne?

K39: dobro

K39: povejte kar se pa tiče zajtrka to je najverjetneje tam samopostrežni kjer je [.] široka ponudba

12-krat so na začetku nove izjave, s tem da so tudi te izjave pogosto povsem kratke:

[TAko40.trs]

Ako2 [prekr]: okej hvala vam živjo[+NERAZUMLJIVO]

[TAko47.trs]

K25: dobro gospa najlepša hvala da ste se tako potrudili[pOtr/u:dli] ne?

[TPma65.trs]

Ama2: dobro vam bomo poslali

17-krat so na neprvem mestu v začetnem sklopu več diskurznih označevalcev:

[HOpi24.trs]

K17: ja dobro

[HOpi78.trs]

K30: eee v redu eee

[TPma65.trs]

K33: aha okej hvala

Le v treh primerih so rabljeni na koncu izjave, od tega enkrat z rastočo intonacijo:

[TAko40.trs]

Ako2: da vidite sploh pa da malo[m/a:l] podebatirate kako in kaj pol[*] me pa lahko mirno pokličete pa[p/a:][IZG] bova[Uva][IZG] videla[v/i:dla] za naprej v redu?

[TAso11.trs]

Aso7: mhm mhm južno od Splita v redu

[TPma44.trs]

K24: aha aha bom dobro

Sredi izjave niso rabljeni v nobenem primeru v korpusu. Razporeditev diskurznih označevalcev dobro, v redu, okej, prav v odstotkih je prikazana v sliki 9.

Slika 9: Položaj dobro, v redu, okej, prav v izjavi.

6.2.6.3Sopojavljanje dobro, v redu, okej, prav z drugimi diskurznimi označevalci

Govorci pogosto ponovijo katerega od teh diskurznih označevalcev ali kombinirajo dva različna diskurzna označevalca iz tega sklopa:

[HOha50.trs]

Aha1: večerja tudi

K39: dobro [.] dobro

K39: ja nič potem vas pa prosim če mi tole res pošljete

[HOpi78.trs]

K30: okej v redu

[TAne77.trs]

K44: dobro v redu najlepša hv() ...

Pred dobro, v redu, okej, prav sta nekajkrat rabljena aha (11-krat) ali ja (6-krat):

[TAne77.trs]

K44: aha

K44: dobro v redu

[TPma65.trs]

K33: aha okej hvala

[TPma65.trs]

K33: aha dobro ja

[HOpi24.trs]

K17: ja dobro

K17: v redu

Zasledimo še rabi skupaj z no:

[HOha50.trs]

K39: no no no no v redu potem smo pa na enaki [.] stopnji

[TAko40.trs]

K23 [prekr]: no prav hvala

In skupaj z eee:

[HOpi78.trs]

K30: eee v redu eee

6.2.7Glejte/poglejte, veste

Glejte/poglejte sta dve varianti istega diskurznega označevalca (v nadaljevanju ga poimenujem vedno samo glejte). Sicer izhajata iz različnih glagolskih vidov, vendar to ne vpliva bistveno na njuno pragmatično vlogo. Kot diskurzni označevalec je glejte/poglejte rabljen v 29 izjavah, večinoma – 20-krat – kot glejte:

[HOpi78.trs]

Api2: glejte do štiri ure je polovična cena

Dvakrat (v obliki poglejte) je ta izraz pomemben del propozicijske vsebine:

[TPma44.trs]

Ama2: tudi[t/u:t] imamo[m/a:mO] ja poglejte pod šport in rekreacija

Veste je kot diskurzni označevalec rabljen 13-krat:

[TAko40.trs]

Ako2: grozni eee eee tako[t/o:k] rigorozno kot so pa tu pravila veste eee eee

od tega kar 8-krat v zvezi z vprašalnim zaimkom (kaj/kje/koliko...) in enkrat v stalni besedni zvezi a veste.

Kot del propozicijske vsebine je veste rabljen 6-krat:

[TPma49.trs]

K3: eee rad bi imel[m*E:U] eno[*] eee informacijo če morda veste kaj o vožnjo s splavom po Mari() po Dravi

Edninskih oblik veš oz. poglej/glej (ki se uporabljajo pri tikanju in jih lahko pričakujemo v zasebni komunikaciji), v korpusu ni. Frekventnost besede veste je 20, besede poglejte 11 in glejte 20.

Glejte/poglejte in veste tradicionalno klasificiramo kot glagole. SSKJ zabeleži tudi rabo izrazov poglejte in veste, ki jo tu imenujem pragmatična, opiše pa jo – tako kot v drugih zgornjih primerih – kot medmetno. Pri poglejte navaja, da izraža podkrepitev trditve; začudenje, presenečenje; nejevoljo, nezadovoljstvo; prošnjo za razumevanje, upoštevanje, pri veste pa, da izraža obračanje na ogovorjenega; opozorilo na povedano; poudarja trditev. Oblike glejte v pragmatični (oz. medmetni) vlogi ne omenja posebej, pač pa pri veste opozori tudi na medmetno rabo v prvi osebi vem.

6.2.7.1Pragmatične vloge glejte in veste

Z diskurznim označevalcem glejte govorec pritegne sogovornikovo pozornost in napove, da bo povedal nekaj, kar bo za sogovornika zanimivo. Usmerjen je torej naprej, v prihodnjo vsebino. Običajno mu sledi daljša vloga govorca. V korpusu je glejte v večini primerov (22-krat) rabljen pri menjavanju vlog, predvsem ko govorec odgovarja na vprašanje sogovornika:

[HOpi78.trs]

K30: eee pa zanima me koliko[k/o:lk] pa stane potem najem [1]

K30 [prekr]: [2] eee te [1]

Api2 [prekr]: eee ...

K30: [2] dvorane ?

Api2: glejte do štiri ure je polovična cena

Api2: to je petindvajset tisoč tolarjev

[TPma42.trs]

K39: pa če mi lahko mogoče malo[m/a:l] kar se tiče štajerskega oziroma mariborskega konca [.] lahko vi malo[m/a:l] svetujete in pomagate

Ama1: ja poglejte eee zdaj[z/a:j] v zvezi z Mariborom eee v bistvu mi eee organiziramo samo vodenja

[HOpi24.trs]

K17: eee pa me zanima zdaj[z/a:j] če imate vi v[f] hotelu tudi kaki[*] jacuzzi[+tujez] ali[al] pa bazene pa take stvari

Api1: eee ja glejte v ...

Api1: eee jacuzze[*][+tujez] imamo samo v apartmajih

[TPma42.trs]

Ama1: Štern ja

K39: mhm

K39: Fram

Ama1: ja glejte eee ogromno teh stvari boste našli tudi[t/u:ji] na naših spletnih straneh čes() če[+SOGOVORNIK_ja] vam bo to kaj bolj pomagalo

Znotraj iste vloge (na tak način je rabljen 7-krat) glejte pogosto kaže večjo ali manjšo spremembo v tematskem sklopu:

[TAso16.trs]

Aso1: sicer je dražja ampak so res mislim res so zadovoljni s tem klubom njihovim no[+SOGOVORNIK_mhm][SOGOVORNIK_mhm]

Aso1: eeemmmeee kaj[k/a:] pa vem

Aso1: sicer glejte[l*E:jtE] [.] to je [.] saj veste da so pri[p@r] pri[p@r] [angl-]magic life[IZG][-angl][+SMEH]

[TAko47.trs]

Ako1: kar je pa nam pravzaprav bolj na kožo pisano ker nam je bližje

Ako1: [SOGOVORNIK_mhm]

[TISINA]

Ako1: [TIHO-]eee aha[@x\@] ja

Ako1: to ni to

Ako1: deveti peti[-TIHO]

Ako1: tako[t/a:k] glejte je [.] Maribor[+SOGOVORNIK_ja] Graz Aqaba

Ako1: iz Graza[+SOGOVORNIK_mhm] na Aqabo se leti ne? drugi dan[+SOGOVORNIK_mhm]ste v Aqabi tako[t/a:k] na kratko vam bom program povedala[+SOGOVORNIK_ja] drugače imate[m/a:tE] internet

Diskurzni označevalec veste ima bolj raznolike vloge kot glejte. Žal v korpusu ni pogosto rabljen, iz gradiva lahko sklepam samo o osnovnih smernicah rabe.

Dvakrat je veste rabljen v zvezi s členkom saj: saj veste. Te rabe so mejne; s stališča pragmatičnih vlog pomaga vzdrževati stik s sogovornikom:

[TAso16.trs]

Aso1 [prekr]: tako[t/a:k] da ...

K11 [prekr]: pa kaj ti kaj [1]

K11: [2] ti je v tistem trenutku ustrezalo lahko so ti tudi[t/u:t] kaj[+SOGOVORNIK_tako] tečni pa preglasni ne?

Aso1: tako

Aso1: saj veste zgleda[*] da poznate in in da veste kakšni kakšen je kakšno dogajanje je [1]

Aso1 [prekr]: [2] v [SMEH] v [angl-]all inclusivih[-angl]

V korpusu najpogostejša raba veste je v besedni zvezi z vprašalnimi zaimki kaj, kako, kje, kdo, koliko itd. (9-krat). V teh rabah veste učinkuje kot retorično vprašanje, ki napoveduje in poudarja pomembnost vsebine, ki bo sledila, hkrati pa pritegne pozornost sogovornika. Tako kot glejte je velikokrat rabljen v odgovoru na vprašanje.

[TAso16.trs]

K11 [prekr]: kaj informacij[+NERAZUMLJIVO] kako[k/a:k] je kaj ?

Aso1: #ta# je tako[tk/o:]

Aso1: #ta# je veste[v/e:tE] za kaj zanimiv ? zanimiv za družine

[TAso06.trs]

K4: eee ka() kaj[k/a:] pa cena za[:] economy[+angl] razred

Aso6: veste koliko[k/o:k] sem dobila ceno šesto devetinpetdeset evrov [.] plus[+SOGOVORNIK_ja] pet() cirka petindvajset[p/e:tindv/a:js] tisoč takse

[HOpi31.trs]

K19 [prekr]: @FERI

Api3 [prekr]: ja [1]

Api3: [2] izvolite

K19: veste kaj jaz bi se pa pozanimal za tale vaš "poslovni klub piramida"

Api3: ja [1]

Api3 [prekr]: [2] za kateri termin[+NERAZUMLJIVO] ?

K19 [prekr]: v zvezi z ...

Veste kot diskurzni označevalec je lahko tudi v stalni besedni zvezi z a: a veste (žal samo en primer v korpusu), ali pa stoji sam. Posebne razlike v pragmatični vlogi pri rabi ene ali druge oblike v korpusu ne opazim, pač pa je nekaj razlik glede na položaj veste v začetku izjave ali v nezačetnem položaju. V nezačetnem položaju je veste usmerjen k sogovorniku in je po pragmatičnih vlogah soroden z ne?: govorec vzdržuje stik s sogovornikom in poudari predhodno vsebino:

[TAso16.trs]

Aso1: ker so te eee ker so v bistvu [.] hiške

Aso1: kot individualne

Aso1: kako[k/o:k] vam naj rečem no tako[tk/o:]

Aso1: eeen eee nižje tak depandansni stil ali[al] pa španski stil ve() veste[+SOGOVORNIK_mhm] teh hišk ne?

[TAko40.trs]

Ako2: je[+SOGOVORNIK_mhm] to z vaše strani stoprocentna rezervacija in #ni# odpovedi

Ako2: [SOGOVORNIK_aha]

Ako2: grozni eee tako[t/o:k] rigorozno kot so pa tu pravila veste eee eee

Ako2: zdaj ravno imam[m/a:m] primer v petek sem potrdila včeraj bo prišlo včeraj mi stranka javi da ne bo šlo in ni variante so takoj stoprocentni stroški

V začetnem položaju veste sicer prav tako vzdržuje stik s sogovornikom, poudari pa prihodnjo vsebino, ne predhodne:

[TAso16.trs]

Aso1 [prekr]: pa tako[t/a:k] velike[+NERAZUMLJIVO] ...

K11 [prekr]: razlika [1]

K11: [2] v[f] ceni pa ni tako[t/a:k] velika [1]

K11 [prekr]: [2] da bi ...

Aso1 [prekr]: a veste[v/e:tE] [1]

Aso1: [2] razlika v ceni je pa deset tisoč

Aso1: [SOGOVORNIK_mhm]

[TAko40.trs]

K23 [prekr]: ja ja razumem

Ako2 [prekr]: veste jaz sem[sn] [1]

Ako2: [2] zdaj[z/a:j] vam tako[t/a:k] malo pleševa ne?

Ako2: mogoče bi res bilo[bl/o:] lažje ta da vi ta katalog vidite

6.2.7.2Položaj glejte in veste v izjavi

Glejte ima večinoma začetni položaj v izjavi, bodisi da sam uvaja novo izjavo bodisi skupaj z drugimi diskurznimi označevalci (predvsem ja in eee):

[TAko40.trs]

Ako2: glejte pri[p@r] nas je kar se eee tega tiče [ime] je takole

[TPma49.trs]

Ama1: ja poglejte vožnja s splavom eee se prične v mesecu maju

Dvakrat je označen kot samostojna izjava:

[TPma42.trs]

Ama1: ja povejte

K39: poglejte v zvezi bom rekla s ponudbo

Bolj izjemoma so pred glejte tudi kaki drugi izrazi. V korpusu v naslednjih primerih:

[TAso16.trs]

Aso1: sicer glejte[l*E:jtE] [.] to je [.] saj veste da so pri[p@r] pri[p@r] [angl-]magic life[IZG][-angl][+SMEH] mislim pri[p@r] [angl-]magic lifih[-angl] pri[p@r] teh [angl-]all inclusivih[-angl][+SOGOVORNIK_jaja] je[+SOGOVORNIK_jaja] tudi[t/u:t] ljudi[lud/i:] odvisno kako[k\ak] ne? [+SOGOVORNIK_jaja]

[HOpi78.trs]

Api2: dva tisoč glejte eee če bi eee recimo en obrok je na osebo še dodatnih dva tisoč štiristo tolarjev

[TAko47.trs]

Ako1: tako[t/a:k] glejte je [.] Maribor[+SOGOVORNIK_ja] Graz Aqaba

Slika 10 v odstotkih prikazuje razporeditev diskurznega označevalca glejte glede na položaj v izjavi.

Slika 10: Položaj glejte v izjavi.

Veste kot diskurzni označevalec nima tako stalnega položaja. V zvezi z vprašalnimi zaimki je pogosto rabljen v začetnem delu izjave (5-krat):

[TAko47.trs]

K25: eee veste kaj mene zanima eee če imate[m/a:tE] vi zdaj[z/a:j] kakšne posebne eee ponudbe[:] ugodne mogoče popotovanja po Egiptu ?

vendar tudi ne vedno:

[TAso16.trs]

Aso1: eee[+SOGOVORNIK_mhm] od teh [.] je pa veste[v/e:tE] kje

Aso1: v tem je [.] v Faraonu tistega ko sem vam prvega[+SOGOVORNIK_mhm] povedala[pOv/e:dla][+SOGOVORNIK_mhm]

Kadar ni v besedni zvezi z vprašalnimi zaimki, je lahko prav tako v začetnem položaju (2-krat), lahko pa tudi na koncu izjave (1-krat):

[TAko40.trs]

Ako2: grozni eee eee tako[t/o:k] rigorozno kot so pa tu pravila veste eee eee

ali sredi izjave (2-krat):

[TAso16.trs]

Aso1: eeen eee nižje tak depandansni stil ali[al] pa španski stil ve() veste[+SOGOVORNIK_mhm] teh hišk ne?

Zaradi majhnega števila primerov v korpusu ti rezultati niso zadostni za natančnejše sklepanje.

6.2.7.3Sopojavljanje glejte in veste z drugimi diskurznimi označevalci

Glejte se v večini primerov rabi skupaj z diskurznim označevalcem ja (ki stoji vedno pred glejte):

[HOha50.trs]

Aha1: ja glejte skupine nekje od dvajset naprej

Malo manj pogosto je rabljen skupaj z eee, ki je lahko pred ali za glejte:

[TPma44.trs]

Ama2: eee poglejte jaz bi vam pri predlagala da mogoče prespi vaša prijateljica[prij/a:tltsa] pri Blažiču

[TPma42.trs]

Ama1: ja glejte eee ogromno teh stvari boste našli tudi[t/u:ji] na naših spletnih straneh čes() če[+SOGOVORNIK_ja] vam bo to kaj bolj pomagalo

3-krat pa je rabljen skupaj z zdaj, ki pa stoji za glejte:

[TPma42.trs]

K39: poglejte zdaj[zd*E:j] mogoče[mOg/o:tS] ravno[r/a:Un] zaradi[zar/a:t] tega tudi[t/u:t] kličem na[*] vas da mi lahko mogoče vi malo[m/a:l] svetujete

Niti v enem primeru ni pred menjavanjem vlog pred glejte uporabljen diskurzni označevalec ne?.

Veste se (razen z eee, ki se lahko vrine tako rekoč kjer koli) v korpusu ne rabi skupaj z drugimi diskurznimi označevalci, pač pa je dokaj značilna že omenjena zveza z vprašalnimi zaimki (veste kaj, veste kje itd.).

6.2.7.4Čakajte in drugi sorodni izrazi

Na videz diskurznima označevalcema glejte in veste soroden izraz, ki bi ga lahko uvrstili v to skupino, je čakajte/čakaj (10 rab v korpusu). Ta napoveduje premor v pogovoru (govorec se v trenutku govorjenja ne spomni kakšnega izraza ali podatkov ali mora poiskati informacije, preden jih posreduje ipd.) in tako pomaga pri dogovarjanju o poteku diskurza:

[TAso16.trs]

Aso1: ja na Bolu ampak veste[v/e:tE] kje čakajte[tS/a:ktE] samo[s/a:m] da ga najdem

[TPma49.trs]

K3: a po [1]

K3 [prekr]: [2] domače kar[k\@r] aha

Ama1 [prekr]: čakajte[tS/a:ktE] vam takoj [1]

Ama1: [2] povedala[pOv/e:dla]

Ama1: glejte lani ne?

V tej vlogi je soroden z izrazi: samo malo (16 rab v korpusu), samo (en) trenutek (11 rab), samo sekundo (2 rabi), samo majčkeno (1 raba) ..., npr.:

[TPma42.trs]

Ama1 [prekr]: direkten[dir/e:ktn] telefon [.] [1]

K39 [prekr]: [ime] [priimek]

Ama1: [SOGOVORNIK_ja]

Ama1: [2] pa je dva tri štiri

Ama1: [SOGOVORNIK_ja]

Ama1: šest šest

Ama1: [TIHO-]mislim da ima[m/a:] nič šest samo malo[-TIHO]

Ama1: ja nič šest

Čakajte in sorodni izrazi so torej bolj ali manj mejni primeri izrazov v vlogi diskurznih označevalcev. So izrazito eksoforični, nakazujejo, da mora govorec narediti nekaj zunaj pogovora oz. samega procesa komunikacije v pogovoru in zato trenutno ne more komunicirati, ne želi pa še zaključiti pogovora.

Zanimiva pa je tudi (ne)raba besede poslušajte/poslušaj, ki ga v zasebnem diskurzu lahko tudi uporabljamo kot diskurzni označevalec. V korpusu Turdis-1 pa ni niti enkrat rabljen v vlogi diskurznega označevalca.

6.2.8Mislim

Beseda mislim je v korpusu Turdis-1 rabljena 30-krat v 29 izjavah. Od tega je v več kot polovici primerov (17-krat) v rabi, ki je ne štejem za diskurzni označevalec. Pri tem zelo prevladuje raba mislim z odvisnikom (mislim da ...):

[TAso17.trs]

K12: mislim da še ne bo eee da ne bo prepozno če še kasneje kaj zdaj[z/a:j] informativno sprašujem ker se še nismo dogovorili čisto[tS/i:zO][IZG] definitivno za termin tako[t/a:k] da ...

Rab, ki jih označim kot diskurzni označevalec in kjer je mislim predvsem pragmatično sredstvo, je samo 13. Rezultati analize so zato lahko nepopolni.

[TPma37.trs]

Ama1: eee[+SOGOVORNIK_mhm] tale cesta mislim tako[t/a:k] dol ne? se bo spustila[+SOGOVORNIK_ja] in to je za "ribičijo" ne?

Rabo mislim, ki jo tukaj imenujem pragmatično, SSKJ zabeleži pri glagolu misliti v zvezi z (sicer v govoru izpuščenim) reči, in sicer razlaga, da mislim uvaja natančnejšo določitev, dopolnitev povedanega ali povzetek bistvene vsebine povedanega. Kot medmetno rabo mislim zabeleži SSKJ običajno v zvezi z ali (misliš, da ga ne poznam) ali kaj (kaj misliš, da si edina), pri čemer mislim izraža začudenje, nejevoljo; podkrepitev trditve. T.i. medmetne rabe, kot jo označuje SSKJ, v korpusu ne zasledim. (Smolej, 2001) v zvezi z obliko mislim in drugimi sorodnimi stavčnimi enotami omeni, da lahko opravljajo vlogo besedilnih povezovalcev. (Krajnc, 2005) uvrsti nekatere rabe mislim in drugih oblik glagola misliti, pa tudi glagola vedeti (npr. v zvezi ne vem) in glagolov rekanja (glej 6.2.8.4), med povezovalna besedilotvorna sredstva.

6.2.8.1Pragmatične vloge mislim

Mislim kot diskurzni označevalec je v korpusu vedno rabljen za samokorekturo govorca. Izrazito torej kaže na proces tvorjenja besedila, s tem pa opozarja sogovornika na ustrezno interpretacijo.

V korpusu lahko ločim rabe, kjer govorec z mislim označi, da bo popravil predhodno vsebino:

[TAne77.trs]

K44: kak eee na kak način je to organizirano ?

Ane2: ne to ni orga() to v lastni reži() mislim v lastni režiji vi greste z letalom recimo kaj jaz vem [.] eee tam v Los Angeles prevzamete ta avtodom pa potem greste skozi pa ga zopet vrnete nekje na letališču oziroma pri tistem ponudniku ko[*] je ne?

[TAso16.trs]

Aso1: sicer glejte[l*E:jtE] [.] to je [.] saj veste da so pri[p@r] pri[p@r] [angl-]magic life[IZG][-angl][+SMEH] mislim pri[p@r] [angl-]magic lifih[-angl] pri[p@r] teh [angl-]all inclusivih[-angl][+SOGOVORNIK_jaja] je[+SOGOVORNIK_jaja] tudi[t/u:t] ljudi[lud/i:] odvisno kako[k\ak] ne?[+SOGOVORNIK_jaja]

Nadalje z mislim označi, da bo sledila ponovna, drugačna ubeseditev iste vsebine:

[TPma49.trs]

K3: aha to je bilo[bl/o:] za trideset[tr/i:jEs] oseb kaj pa če je manj oseb se vseeno[fs*E:nO][IZG] plača štiriinosemdeset[St\@rn/o:s@ndEsE] mislim[+SOGOVORNIK_ja] polna cena ?

oziroma dodatna razlaga:

[TPma23.trs]

Ama1: eeem tako da najbolje da vam jaz dam telefonske številke pa se potem sami naprej [.] [SOGOVORNIK_aha] eee [.] pozanimate ker mi mislim ne delamo nobenih[dOb*E:nix] rezervacij pa in tega

ali da je govorec šele zdaj našel prave besede za vsebino, ki jo želi sporočiti:

[TAso16.trs]

Aso1: ker[k@r][+SOGOVORNIK_mhm] [.] največji problem je v bistvu eee pri teh hrvaških je

Aso1: kar se tiče ponudbe [.] no prehrane pa tega ne?

Aso1: mislim nikoli[nik/o:l] ni tako[t/a:k] [.] stoprocentno [.] kakor[k/o:k@r] bi si človek želel no

Skratka, v primerih v korpusu govorec z diskurznim označevalcem mislim označuje, da bo v nadaljevanju to, kar želi sporočiti, povedal na bolj urejen, strnjen, jasen način.

6.2.8.2Položaj mislim v izjavi

Glede na pragmatične vloge mislim pričakujemo, da se ta diskurzni označevalec pogosteje pojavlja sredi izjave. V korpusu vseeno uvaja tudi novo izjavo (3-krat), nikoli pa menjavanja vlog:

[TAso16.trs]

Aso1: ker[k@r][+SOGOVORNIK_mhm] [.] največji problem je v bistvu eee pri teh hrvaških je

Aso1: kar se tiče ponudbe [.] no prehrane pa tega ne?

Aso1: mislim nikoli[nik/o:l] ni tako[t/a:k] [.] stoprocentno [.] kakor[k/o:k@r] bi si človek želel no

V ostalih 9 primerih je rabljen sredi izjave. Pričakujemo lahko, da je tudi sicer ta položaj zanj najznačilnejši.

6.2.8.3Sopojavljanje mislim z drugimi diskurznimi označevalci

Diskurzni označevalec mislim v nobenem primeru v korpusu ni rabljen skupaj s katerim drugim diskurznim označevalcem.

6.2.8.4Ne vem in drugi sorodni izrazi

Precej podobno kot mislim se lahko rabijo tudi ne vem ter nekateri glagoli rekanja, npr. saj pravim in bom rekla/da rečem. Podobno kot mislim med drugim kažejo na procese tvorjenja besedila. Število teh rab v korpusu je majhno in tukaj samo opozarjam nanje. SSKJ zabeleži tudi t.i. medmetno rabo teh izrazov, za katero smo videli, da se pogosto nanaša na pragmatično rabo, kot jo imenujem tukaj. (Krajnc, 2005) pripiše besedilno povezovalno vlogo nekaterim rabam teh izrazov.

Izraz ne vem je v korpusu rabljen 29-krat (v 29 izjavah) . V vsaj 12 od teh rab ne vem tudi označuje odnos govorca do vsebine, ki jo sporoča, in s tem opozarja sogovornika na ustrezno interpretacijo, in sicer lahko opozarja, da bo govorec navedel samo enega ali nekaj možnih primerov. V vseh primerih v korpusu je usmerjen naprej:

[HOpi78.trs]

K30: namreč en dan popoldan pa potem naslednji dan v bistvu dopoldan pa še potem [.] ne vem[+SOGOVORNIK_mhm] do treh popoldan

[TPma42.trs]

Ama1: eee v glavnem ne vem kader mi je tam tudi[t/u:ji] zelo[zl/o:] všeč in [.] meni[m*E:n] se zdi da je prava stvar za takšne[+SOGOVORNIK_mhm] goste ne?

Naslednja skupina sorodnih izrazov izhaja iz glagolov rekanja, predvsem reči in praviti. To so: saj pravim, bom rekla/da rečem... V korpusu so rabljeni: saj pravim 2-krat pri istem govorcu, bom rekla/da rečem 4-krat pri treh različnih govorcih:

[TAko40.trs]

Ako2: jaz dobivam vse pismeno pa to ampak recimo da se bo čez en mesec potem zgodilo da stranke te in te na žalost je ne moremo[m/o:rmO] več potrdit[*] oziroma ne moremo[m/o:rmO] potrdit[*]

Ako2: sem[sn] vas jaz dolžna poklicat[*] pa rečt[*] na žalost [ime] zdaj[z/a:j] pa so nama rekli da ni možno in seveda[s@v\@da] dobite denar[dn/a:r] nazaj to je jasno ne? denarja[+SOGOVORNIK_ja] ne[+SOGOVORNIK_ja] izgubite[zgub/i:tE][+SOGOVORNIK_seveda] ampak[.] saj pravim tudi[t/u:t] to ni ziher[*]

[TAko40.trs]

Ako2: da se vse pri[p@r] nas s tem da je zdaj[z/a:j] tako[t/a:k]bom rekla ne? zdaj so cene dejansko kot vidite so grozljive ne?

[HOha50.trs]

K39 [prekr]: ne [1]

K39: [2] tisto[t/i:st] ni potrebe zdaj samo zbiram[+SOGOVORNIK_mhm] najprej te [.] da rečem okvirne informacije ki jih potem bi lahko posredovala naprej

V tem sklopu opozarjam še na skupino izrazov, ki jih sicer ne štejem med diskurzne označevalce, vsekakor pa imajo nekoliko posebno in zelo izrazito vlogo, zato so kot kategorija zanimivi tudi za strojno simultano prevajanje govora: kažejo, da je navedeni primer samo eden od možnih oz. da seznam ni dokončan. Iz korpusa Turdis-1 sklepam, da bi v podrobnejšo analizo v tej skupini lahko zajeli izraze: in tako dalje, pa to, in to, in tega, pa tega, in/pa takšne/take stvari, in vse, pa tako, te in te, ta in ta, tega in tega, levo desno tretje... Primer:

[TPma23.trs]

Ama1: eeem tako da najbolje da vam jaz dam telefonske številke pa se potem sami naprej [.] [SOGOVORNIK_aha] eee [.] pozanimate ker mi mislim ne delamo nobenih[dOb*E:nix] rezervacij pa in tega

Te vrste izrazi so bili opaženi tudi drugod. (Overstreet, 2005) na primer jih poimenuje (angl.) general extenders, najdemo pa še druge termine: (angl.) list completers, set markers, category identifiers. V angleščini so to npr. and so, and everything, or anything itd., v nemščini pa und so, und solche Sachen, oder so itd. (Overstreet, 2005) ugotavlja, da govorci teh izrazov ne členijo na manjše pomenske enote, ampak jih rabijo kot eno izrazno enoto.

6.2.9Zdaj

Izraz zdaj je v korpusu Turdis-1 rabljen 159-krat v 144 izjavah. Raba zdaj je tesno povezana s časovno dimenzijo, ki jo zdaj izraža.

Rabe, kjer je zdaj nedvoumno bistven del propozicijske vsebine, npr.:

[TAko40.trs]

K23: eee pa se da to nekako da je kakšno[k/a:SnO] informacijo zdaj zvem ? [.]

ter rabe, kjer je nedvoumno predvsem v pragmatični vlogi (tukaj sem ga razvrstila med diskurzne označevalce):

[TAso11.trs]

Aso7: eee zdaj[zd\@j] "hotel Neptun" imamo[m/a:mO] tudi v Tučepih

so pravzaprav redke. Najpogosteje se je težko odločiti, ali je zdaj bolj v vlogi diskurznega označevalca ali je bolj del propozicijske vsebine:

[HOha50.trs]

K39: eeem treh ali[al] pa štirih Nemcev to zaenkrat še ne vem sss se pravi oni[+SOGOVORNIK_mhm] so pač iz Nemčije[+SOGOVORNIK_mhm]

K39: #nikoli#[nik/o:l] še niso bili[bl/i:] v Sloveniji

K39: in zdaj[zd\@j] bi jih ze() pač za takšne štiri[St/i:r] pet dni počitnic ki jih bojo imeli[m/e:li] v Sloveniji bi jim pač seveda rada [.] naredila[nard/i:la] nekaj[n/e:ki] naj() ali[al] pa vsaj ponudila[pOn/u:dla] nekaj[n/e:ki] izmed boljših stvari a ne?

Zaradi tega analiziram vse rabe.

Tradicionalno uvrščamo zdaj med prislove. Omogoča izražanje tako sedanjosti kot preteklosti ali prihodnosti, kot bomo videli tudi v nadaljevanju te analize. SSKJ zabeleži še vrsto rab, ki povzročajo največ težav, ko bi bilo treba ločiti diskurzni označevalec zdaj od ostalih vlog, in sicer navaja, da lahko zdaj poudarja zahtevo ali izraža negotovost, nejevoljo; izraža nasprotje s prej povedanim, pri tem lahko izraža prehod k drugi misli ali napoveduje nasprotje s pričakovanim; zdaj je lahko rabljen tudi vezniško, zlasti v zvezah zdaj ko ali zdaj – zdaj; pod ekspresivno rabo SSKJ navaja primere zdaj zdaj bomo doma ali še zdaj ne verjameš, kot medmetno rabo pa tip pripravljeni, pozor, zdaj. (Smolej, 2004a) uvrsti zdaj med delilne signale, ki na ravni organizacije besedila signalizirajo začetek besedila, konec, prekinjanje, ponovno navezovanje..., skratka prehod med posameznimi deli besedila. (Schlamberger Brezar, 1998) uvrsti zdaj med pragmatične povezovalce, natančneje med proaktivne zaznamovalce zgradbe interakcije.

6.2.9.1Pragmatične vloge zdaj

Izraz zdaj torej v osnovi izraža časovno dimenzijo, v vseh vlogah, tudi kot diskurzni označevalec. Ta časovna dimenzija je sicer najpogosteje sedanjost ali ta trenutek:

[TAko40.trs]

K23: eee pa se da to nekako da je kakšno[k/a:SnO] informacijo zdaj zvem ? [.]

ali na splošno sedanji čas:

[TAko47.trs]

K25: eee če imate[m/a:tE] vi[*] kakšne posebne ponudbe zdaj[z/a:j] po Egiptu ?

lahko pa tudi bližnja prihodnost:

[TAko47.trs]

Ako1 [prekr]: samo malo drugi peti [1]

Ako1: [2] je že tako[t/a:k] ali[al] tako[t/a:k] zasedeno zdaj[z/a:j] bo pa[+SOGOVORNIK_aha] iz Gradca ena varianta [.] in sicer isti[+SOGOVORNIK_aha] program

ali bližnja preteklost:

[TAko47.trs]

Ako1: je zelo varna država mi smo imeli[m/e:li] zdaj[z/a:j][+SOGOVORNIK_ja] dosti[d/o:st] dosti[d/o:st] gostov

Zdaj kot diskurzni označevalec povezuje diskurz s trenutkom govorjenja, umešča diskurz v čas, v katerem poteka. Če se pri tem rabi skupaj s pa ali glagolom zanimati (zdaj pa, zdaj me zanima ipd.), je izrazito napovedovalen, opozarja na vsebino, ki bo sledila:

[HOha61.trs]

Aha3: ja nekaj še je ja

K38: zdaj[z/a:j] pa ...

K38: eee aha to še me zanima vegetarijanski meni imate[m/a:tE] mogoče ?

[TAso16.trs]

K11 [prekr]: eee zdaj me pa zanima eee [1]

K11: [2] nisem ravno cenika si ogledovala kaj[+SOGOVORNIK_mhm] preveč kakšne pa so v tisti glavni sezoni recimo od petnajstega julija pa do petnajstega avgusta [1]

K11 [prekr]: [2] eee eee [1]

Aso1 [prekr]: [NERAZUMLJIVO-]bova kar[k\@r][-NERAZUMLJIVO] ...

K11: [2] cene ?

Usmerjenost naprej ima tudi v drugih položajih, kjer je rabljen kot diskurzni označevalec. Govorec tako nakaže, da bo še nekaj povedal. Pogosteje je rabljen med skladenjsko ali vsebinsko šibkeje povezanimi zaporednimi deli propozicijske vsebine:

[TAso07.trs]

Aso9: glejte[l*E:jtE] jaz bom eee tole majčkeno[m/a:jtSk@n] pobrskala pa vas pokličem nazaj ne?

Aso9: zdaj[z/a:j] če ne danes pa jutri ne?

Aha1: cena[+SOGOVORNIK_ja] na osebo tridnevnega paketa je sedeminpetdeset tisoč tristo tolarjev

Aha1: zdaj[z/a:j] to je nočitev z zajtrkom in pa večerjo torej polpenzion

[HOha50.trs]

Aha1: to je proti doplačilu zdaj[z/a:j] če[:] želite vas lahko prevežem v naš beauty[+angl] center pa vam bodo kolegice vse vso [NERAZUMLJIVO-]ponudbo v bistvu tudi[-NERAZUMLJIVO] [.] opisale [1]

Aha1 [prekr]: [2] ne?

[TAso11.trs]

Aso7: pika[+SOGOVORNIK_ja] com[+angl] ja

Aso7: zdaj[z\@j] ne vem koliko[k/o:k] je[+SOGOVORNIK_okej] ažurna mislim[m/i:sl@m] da nekaj stvari je že gori[g*O:r]

[TAko47.trs]

Ako1: eee[:][+SOGOVORNIK_aha] potem pa imate[m/a:stE] zdaj [.] vi bi tako[t/a:k] šli na potovanje kar vam tudi bolj[+SOGOVORNIK_ja] svetujem imate[m/a:tE] možnost tudi letovanja

6.2.9.2Položaj zdaj v izjavi

Položaj zdaj je 37-krat na začetku izjave:

[TAso17.trs]

Aso12: zdaj[z/a:j] konkretno recimo Zaton ne?

50-krat na začetku izjave skupaj z drugimi diskurznimi označevalci ali povezovalnimi sredstvi, vendar v neprvem položaju:

[HOpi24.trs]

K17: aha zdaj[z/a:j] v[f] hotelu pa ni nič kaj posebnega ?

[HOpi34.trs]

Api3 [prekr]: ampak zdaj[z/a:j] v bistvu [.] jaz bi rabil[r/a:bO][*] v bistvu bolj podatke koliko[k/o:k] časa moram jaz to rezervirat[*] prej ?

51-krat je rabljen sredi izjave. V mnogih od teh primerov stoji ob sintaktičnih mejah znotraj izjave:

[TAko40.trs]

Ako2: skratka tudi[t/u:t] ko vi me() zdaj[z/a:j] bom jaz rekla vi meni naročite ne vem vstopnico za levo desno tretje ne?[+SOGOVORNIK_jaja]

[TAko47.trs]

Ako1: to imate[m/a:stE] kolikor[k/o:lkO] vem samo malo polpenzion ampak zdaj[z/a:j] samo da še enkrat pogledam

ali pa spada bolj k propozicijski vsebini kot v vlogo diskurznega označevalca:

[TAko40.trs]

Ako2: ja da vam ga pošljem da si malo pogledate ne? ker jaz zdaj[z/a:j] malo skačem iz ene strani na drugo

6-krat je rabljen na koncu (običajno nedokončane) izjave:

[HOpi36.trs]

Api2: to se nam je že večkrat[+SOGOVORNIK_mhm] dogajalo ne? zdaj[z/a:j] ...

Slika 11 prikazuje položaj diskurznega označevalca zdaj v izjavi po odstotkih.

Slika 11: Položaj zdaj v izjavi po odstotkih.

6.2.9.3Sopojavljanje zdaj z drugimi diskurznimi označevalci

Če je zdaj prva beseda v izjavi, je pogosta zveza zdaj pa:

[HOha61.trs]

K38: zdaj[z/a:j] pa najkasneje kdaj bi jaz morala [.] potem ...

Z drugimi diskurznimi označevalci se v takem položaju praviloma ne druži, izjema je eee, čeprav je tudi ta veliko pogosteje pred zdaj, za zdaj je v korpusu rabljen le enkrat:

[TAso11.trs]

Aso7: zdaj eeem [.] samo trenutek

Se pa zdaj zelo pogosto rabi z drugimi diskurznimi označevalci v neprvem položaju. Če jih je več, je zdaj običajno zadnji – tudi to opozarja na njegovo prepletenost s propozicijsko vsebino:

[TPma42.trs]

Ama1: ja poglejte eee zdaj[z/a:j] v zvezi z Mariborom eee v bistvu mi eee organiziramo samo vodenja

V takih začetnih sklopih se najpogosteje sopojavlja za eee (18-krat):

[HOha50.trs]

Aha1: eee zdaj[z/a:j] koliko oseb bi bilo ?

Za aha (5-krat):

[TAko43.trs]

K29 [prekr]: aha zdaj[z/a:j] pa me še za() ...

Za ja (2-krat), za glejte (3-krat), za ja in glejte (2-krat), med ja in zdaj se lahko vrine tudi povezovalni element (primer s samo), tako rekoč na katerokoli mesto v takem nizu pa se lahko vrine eee:

[HOpi34.trs]

K19: ja zdaj[z/a:j] [SMEH] recimo recimo[r*E:tsmO] da bi jih[x][IZG] rabil[br/a:U][IZG] petnajst

[HOha50.trs]

Aha1: glejte[l*E:jtE] zdaj[z/a:j] v času [.] od prvega marca do tridesetega[tr/i:jEsEtEga] novembra veljajo tile paketi tri[*] letni časi

V začetnem sklopu diskurznih označevalcev lahko zdaj sledi še za no (3-krat):

[TAne77.trs]

Ane2: no zdaj[z/a:j] spet zopet odvisno ne?

Ali za povezovalnim in (4-krat), tako da (2-krat) in po enkrat za s tem da in ampak:

[TAso07.trs]

K6 [prekr]: s tem da zdaj cenovno ...

Če je zdaj rabljen sredi izjave, se običajno ne rabi skupaj z drugimi diskurznimi označevalci, razen redkeje z eee:

[TAso11.trs]

Aso7: glejte[l*E:jtE] gospod eee [ulica] eee zdaj[zd\@j] takole[tk/o:lE]

6.2.9.4Drugi sorodni izrazi

Zelo sorodno vlogo kot zdaj lahko opravlja izraz potem, vendar potem sodi bolj v skupino povezovalcev predstavne strukture, na njegovo povezovalno vlogo pa opozarjajo tako slovnica (Toporišič, 2000) kot (Smolej, 2004a) in (Gorjanc, 1998). Tu ga ne analiziram posebej.

6.2.10Oporni signali: mhm, ja, aha, aja, dobro, okej, tako, tudi, seveda

Termin oporni signali na kratko uvede Kranjc (1999: 62), povzet pa je iz nemške besedilne slovnice (Weinrich, 1993: 834) kot ustreznica za nemški Hoerersignale. Termin torej ne izhaja iz teorije diskurznih označevalcev, saj (Weinrich, 1993) v slovnici loči signale govorca (nem. Sprechersignale) ter signala poslušalca oz. oporne signale (nem. Hoerersignale), veliko izrazov, ki jih lahko štejemo med diskurzne označevalce, pa obravnava kot dialožne členke (nem. Dialogpartikeln). Teorija diskurznih označevalcev ne razvije posebnega termina, vzporednega terminu oporni signali, saj ne gre za posebne izraze, pač pa za poseben položaj, v katerem so lahko rabljeni diskurzni označevalci, kot so ja, mhm, aha... Njihova razlikovalna lastnost je, da ne uvajajo menjavanja vlog in tudi ne izražajo namena sogovornika, da prevzame vlogo. Zato je za govorne tehnologije koristen skupen pregled jezikovnih rab izrazov v tem položaju.

Opornih signalov v korpusu Turdis-1 je skupaj 554, vseh izjav pa 2393, statistično to pomeni en oporni signal na 4 izjave, s tem da tega ne smemo razumeti preveč dobesedno, saj uporablja sogovornik oporne signale predvsem med daljšimi vlogami govorca.

Pri interpretiranju rezultatov o pogostosti rabe opornih signalov ne smemo pozabiti na specifičnost telefonskih pogovorov, kjer ni mogoč očesni stik med sogovornikoma, torej lahko sogovornik potrjuje svojo pozornost samo glasovno.

Najbolj pogosti in najbolj tipični oporni signali so do zdaj obravnavani ja ter mhm in aha. Sicer pa so v korpusu v vlogi opornega signala rabljeni: aha 72-krat, aja 1-krat, dobro 8-krat, ja 213-krat in jaja, tj. dva ja izgovorjena zelo hitro skupaj, povsem brez premora, 16-krat, mhm 209-krat in mhmmhm – enako kot pri ja – 3-krat, okej 3-krat, seveda 1-krat, tako 23-krat, tudi 5-krat.

Slika 12 v odstotkih prikazuje pogostost posameznih opornih signalov.

Slika 12: Razmerja pogostosti uporabe posameznih opornih signalov.

6.2.10.1 Pragmatične vloge opornih signalov

Za diskurzne označevalce v položaju opornega signala velja enako kot v drugih položajih, zato namenim nekaj besed samo tistim izrazom v vlogi opornega signala, ki jih sicer ne obravnavam posebej.

To so besede tako, tudi in seveda. Te besede so v korpusu sicer pogoste (tako 147-krat, tudi 176-krat, seveda 18-krat), vendar so zelo redko v položaju opornega signala.

Tako podobno kot ja ali mhm izraža pritrjevanje, strinjanje ipd.:

[HOha50.trs]

K39: se pravi to je zdaj ponudba trije letni časi

K39: [SOGOVORNIK_tako]

K39: in če jih je več dobijo mogoče še kakšen popust ?

[TAso17.trs]

K12: dobro

K12: lepa hvala[+SOGOVORNIK_tako] zaenkrat [1]

K12 [prekr]: [2] bom še poklicala

Aso12 [prekr]: prosim

Tudi in seveda sta v korpusu samo po enkrat rabljena v položaju opornega signala. Tudi je pri tem rabljen podobno kot tako (lahko bi zamenjali enega z drugim):

[HOpi34.trs]

K19: to se pravi da[d][IZG] gre tudi[t/u:t] eee sokovi in tako dalje ne?

K19: to ni[+SOGOVORNIK_tudi] noben[+SOGOVORNIK_tudi] problem[+SOGOVORNIK_tudi]

K19: eee[+SOGOVORNIK_tudi] to[+SOGOVORNIK_tudi] se potem eee je pred to sobo kakšen[k/a:Sn][IZG] predprostor ?

Podobno velja za seveda:

[TAko40.trs]

Ako2: sem[sn] vas jaz dolžna poklicat[*] pa rečt[*] na žalost [ime] zdaj[z/a:j] pa so nama rekli da ni možno in seveda[s@v\@da] dobite denar[dn/a:r] nazaj to je jasno ne? denarja[+SOGOVORNIK_ja] ne[+SOGOVORNIK_ja] izgubite[zgub/i:tE][+SOGOVORNIK_seveda] ampak [.] saj pravim tudi[t/u:t] to ni ziher[*]

Tako, tudi in seveda so tudi v položaju opornega signala močno povezani s propozicijsko vsebino, njihova pragmatična vloga je manj izrazita.

Če strnem pregled pragmatičnih vlog izrazov, ki so lahko rabljeni v položaju opornega signala, ugotovim, da sta osrednji lastnosti opornih signalov, da sogovornik z njimi potrjuje, da je sporočilo sprejel in razumel, ter da zagotavlja svojo pozornost in zainteresiranost za diskurz še naprej. V tej osrednji vlogi pri najbolj tipičnih opornih signalih, mhm, aha in ja, skorajda ni razlike v rabi. Govorci jih lahko uporabljajo izmenično, morda tudi zato, da ne ponavljajo ves čas istega:

[TAko47.trs]

Ako1: tako[t/a:k] glejte je [.] Maribor[+SOGOVORNIK_ja] Graz Aqaba

Ako1: iz Graza[+SOGOVORNIK_mhm] na Aqabo se leti ne? drugi dan[+SOGOVORNIK_mhm]ste v Aqabi tako[t/a:k] na kratko vam bom program povedala[+SOGOVORNIK_ja] drugače imate[m/a:tE] internet

Ako1: mislim da je že objavljen sicer pa tudi[t/u:t][+SOGOVORNIK_aha] ta ko[*] je prej objavljen za drugi peti ista[+SOGOVORNIK_ja] zadeva

Ako1: [SOGOVORNIK_ja]

Ako1: pol[*] je Petra[+SOGOVORNIK_aha] Aman tetji dan

Ako1: [SOGOVORNIK_mhm]

Ako1: eee četrti dan Aman[IZG] Jerash Aman

Ako1: [SOGOVORNIK_mhm]

Ako1: peti dan Aman gora Nebo "mrtvo morje"

Ako1: [SOGOVORNIK_aha]

Ako1: potem imate[m/a:tE] Aman Wadi Mudžep Kings Vej[+SOGOVORNIK_mhm] Kerak Akaba

Ako1: sedmi dan[+SOGOVORNIK_ja] Akaba

6.2.10.2 Položaj opornih signalov v diskurzu

Statistika števila opornih signalov (554) in števila vseh izjav (2393) v korpusu sicer kaže 1 oporni signal na 4 izjave, vendar to ne pomeni, da so oporni signali enakomerno porazdeljeni skozi diskurz, ampak se uporabljajo večinoma tam, kjer ima govorec daljše vloge in daljše izjave. Pri transkribiranju korpusa ločim oporne signale, ki se prekrivajo z govorom govorca, in tiste, ki se ne prekrivajo, ampak so izgovorjeni v premoru, ki ga govorec naredi znotraj vloge. Opornih signalov, ki se ne prekrivajo, je 169, takih, ki se prekrivajo z govorom govorca (sem štejem tudi primere, ko se prekriva samo del besede), pa 385.

Za oporne signale, ki se prekrivajo z govorom govorca, lahko izračunamo povprečno dolžino izjave: takih izjav je 254 (manj kot opornih signalov zato, ker v teh izjavah pride povprečno več kot 1 oporni signal na izjavo), skupaj imajo 2885 besed, torej je povprečna dolžina izjav, na katere se sogovornik odzove z opornim signalom, 11 besed.

Oporni signali, ki se ne prekrivajo z govorom govorca, so izgovorjeni v premoru, ki ga naredi govorec, to je večinoma (159) premor med izjavami, ne znotraj izjave (10).

V 254 izjavah, kjer se oporni signali prekrivajo z govorom govorca, se v 53 izjavah prekrivajo z zadnjo besedo izjave govorca, v 91 izjavah pa s prvo besedo izjave. V 84 od teh izjav pa se rabijo tudi sredi izjave. Tudi za večino opornih signalov torej velja, da jih govorec izreče v bližini mej med izjavami govorca ali ob premorih govorca. Razporeditev opornih signalov glede na izjavo govorca prikazuje slika 13.

Slika 13: Položaj opornih signalov glede na izjavo govorca.

6.2.10.3 Sopojavljanje opornih signalov

Zelo izrazita je povezava opornih signalov (predvsem ja, mhm, aha, tako, manj dobro in okej) z diskurznim označevalcem ne?, ki pa jo obravnavam v 6.2.3.1.

Sicer pa se dokaj pogosto rabi isti oporni signal dva- ali večkrat zaporedoma (jaja in mhmmhm označim celo kot posebno varianto opornega signala, če sta izgovorjena izredno hitro zaporedoma):

[HOha50.trs]

K39: eeem treh ali[al] pa štirih Nemcev to zaenkrat še ne vem s() se pravi oni[+SOGOVORNIK_mhm] so pač iz Nemčije[+SOGOVORNIK_mhm]

[HOpi34.trs]

K19: da se[+SOGOVORNIK_tako] v bistvu[+SOGOVORNIK_tako] to izobesi

K19: tega ste[+SOGOVORNIK_tako] rekli v bistvu štir() štiri panoji [1]

K19 [prekr]: [2] so možni ne?

[TAso16.trs]

Aso1: sicer glejte[l*E:jtE] [.] to je [.] saj veste da so pri[p@r] pri[p@r] [angl-]magic life[IZG][-angl][+SMEH] mislim pri[p@r] [angl-]magic lifih[-angl] pri[p@r] teh [angl-]all inclusivih[-angl][+SOGOVORNIK_jaja] je[+SOGOVORNIK_jaja] tudi[t/u:t] ljudi[lud/i:] odvisno kako[k\ak] ne?[+SOGOVORNIK_jaja]

[TAko43.trs]

Ako1: prvomajsko imam[m/a:m] katalog za vse[fs*E:] kompletno imamo[m/a:mO] en katalog in tudi[t/u:d] imamo[m/a:mO] naše ponudbe na spletnih straneh objavljene[Obj/a:UlEnE]

Ako1: [SOGOVORNIK_aha][SOGOVORNIK_aha]

Redkeje se pojavljajo skupaj tudi različni oporni signali, npr. aha + ja, mhm + ja, ja + dobro, aha + dobro:

[TAko40.trs]

Ako1: če[+SOGOVORNIK_aha] boste[+SOGOVORNIK_ja] še malo[m/a:l] počakali [1]

Ako1 [prekr]: [2] ker smo polno zasedeni

[TAso06.trs]

Aso6: ja lahko [.] lahko ja[+SOGOVORNIK_mhm] seveda seveda ni problema[+SOGOVORNIK_dobro][+SOGOVORNIK_ja]

[TAko43.trs]

Ako1: ker za avio šalter[*] vam bo pa bolj[*] posebej povedala ne? kaj je pa kaj[+SOGOVORNIK_aha] ni to vam pa ne vem[*] povedat

Ako1: [SOGOVORNIK_aha][SOGOVORNIK_dobro]

Ako1: zdaj[z/a:j] je zasedena[+SOGOVORNIK_okej] pa da ne boste[OdE][IZG] se načakali enih[*E:ni][IZG] deset minut[+SOGOVORNIK_mhm] bi vas prosila[pr/o:sla] pa pokličite[pOkl/i:tStE] nazaj pa vam bo povedala bolj točno ne?

[TPma42.trs]

Ama1: ~W ~W ~W pika

Ama1: Maribor[+SOGOVORNIK_mhm]

Ama1: [SOGOVORNIK_ja]

6.2.11 Sklep

Iz analiz sklepam, da uravnavajo rabo diskurznih označevalcev naslednji temeljni principi.

1. Analizirani diskurzni označevalci so v korpusu rabljeni predvsem v pragmatični vlogi, seveda pa tudi na tako rabo pogosto vpliva semantična dimenzija. Tabela 8 predstavlja pomenski opis posameznih diskurznih označevalcev.

Pri interpretiranju shematskih prikazov rabe analiziranih diskurznih označevalcev v tabelah 8 do 13 izrecno opozarjam, da so ti nujno poenostavljeni (kot je značilno za vse shematske prikaze) in skrčeni na temeljne pragmatične vloge, ki uravnavajo rabo posameznih diskurznih označevalcev. Ugotovitve temeljijo na specifični vrsti pogovorov, analiziranih v tej raziskavi, in jih nikakor ne smemo nekritično posploševati na druge diskurzivne vrste.

Diskurzni označevalec	Pomenski opis
ja	prav imate; strinjam se; razumem
ja?*	prosim?
mhm	razumem; prav imate
aha	razumem + izrazilo čustev (pomembna prozodija): presenečenje, razočaranje, veselje ...
aja*	zdaj razumem (prej sem se motil)
ne?/a ne?/ali ne?/jel?/ja?	imam prav?; se strinjate?; razumete?
no	-
eee, mmm	-
dobro, v redu, okej, prav	strinjam se
dobro?, v redu?, okej?, prav?	se strinjate?
poglejte/glejte	bodite pozorni na naslednje; bom razložil
saj veste	saj veste
veste (+ kje/kaj ...)*	veste (+kje/kaj...) (retorično vprašanje)
(a) veste* (v začetku izjave)	bom razložil
(a) veste* (v nezačetnem delu izjave)	razumete?
mislim*	hočem reči
zdaj	zdaj

*Zaradi majhnega števila primerov rabe v korpusu so rezultati lahko nepopolni.

Tabela 8: Pomenski opis analiziranih diskurznih označevalcev.

2. Drugi princip poimenujem povezovalnost. Analizirani diskurzni označevalci lahko namreč vzpostavljajo povezave s preteklim ali prihodnjim diskurzom (glej tabelo 9). Podobno navaja (Schlamberger Brezar, 1998: 199), s tem da imenuje pragmatične povezovalce, ki povezujejo nazaj, retroaktivne, in tiste, ki povezujejo naprej, proaktivne.

Diskurzni označevalec	Povezovanje nazaj	Povezovanje naprej
ja	+
ja?*		+
mhm	+
aha	+
aja*	+
ne?/a ne?/ali ne?/jel?/ja?		+
no	+
eee/mmm
dobro, v redu, okej, prav	+
dobro?, v redu?, okej?, prav?		+
poglejte/glejte		+
saj veste
veste (+ kje/kaj ...)*		+
(a) veste* (v začetku izjave)		+
(a) veste* (v nezačetnem delu izjave)	+
mislim*	+
zdaj		+

*Zaradi majhnega števila primerov rabe v korpusu so rezultati lahko nepopolni.

Tabela 9: Usmerjenost analiziranih diskurznih označevalcev k predhodni ali prihodnji vsebini.

3. Tretji princip, ki uravnava rabo diskurznih označevalcev, se nanaša na odnos med sogovornikoma. Govorca želita vzpostaviti pozitiven, harmoničen odnos, zato je zaželeno, da dosežeta čim višjo stopnjo sporazuma, tj. da se uspešno sporazumeta o vsebini in poteku diskurza in se izogneta konfliktu. To je tesno povezano tudi z vljudnostnimi konvencijami. Med jezikovnimi sredstvi in načini jezikovne rabe, s katerimi se vljudnost izraža, ima pomembno vlogo ustrezna raba diskurznih označevalcev, ki omogočajo preverjanje in zagotavljanje, da sta se sogovornika sporazumela, hkrati s tem pa tudi preverjajo in zagotavljajo, ali/da sta sogovornika še zainteresirana za nadaljevanje pogovora. Pri tem so lahko diskurzni označevalci usmerjeni nazaj ali naprej v diskurz (tabela 10).

Diskurzni označevalec	Usmerjen nazaj	Usmerjen naprej
ja	+
ja?*		+
mhm	+
aha	+
aja*	+
ne?/a ne?/ali ne?/jel?/ja?		+
no
eee/mmm
dobro, v redu, okej, prav	+
dobro?, v redu?, okej?, prav?		+
poglejte/glejte		+
saj veste		+
veste (+ kje/kaj ...)*		+
(a) veste* (v začetku izjave)		+
(a) veste* (v nezačetnem delu izjave)		+
mislim*
zdaj

*Zaradi majhnega števila primerov rabe v korpusu so rezultati lahko nepopolni.

Tabela 10: Usmerjenost analiziranih diskurznih označevalcev k sogovorniku.

4. Nekateri diskurzni označevalci omogočajo tudi izražanje odnosa govorca do vsebine izjave prejšnjega govorca, kot prikazuje tabela 11.

Diskurzni označevalec	Odnos govorca do vsebine izjave prejšnjega govorca
ja
ja?*
mhm
aha	+
aja*	+
ne?/a ne?/ali ne?/jel?/ja?
no*	+
eee/mmm
dobro, v redu, okej, prav
dobro?, v redu?, okej?, prav?
poglejte/glejte
saj veste
veste (+ kje/kaj ...)*
(a) veste*
mislim*
zdaj

*Zaradi majhnega števila primerov rabe v korpusu so rezultati lahko nepopolni.

Tabela 11: Analizirani diskurzni označevalci kot označevalci odnosa govorca do vsebine.

5. Zadnji princip se nanaša na rabo diskurznih označevalcev pri organiziranju poteka diskurza. Pri tem zasledim dva temeljna principa: sistem menjavanja vlog, ki mora potekati čim bolj tekoče, brez nepotrebnih premorov in s čim manj hkratnega govora, in organiziranje vsebine: govorci rabijo diskurzne označevalce pogosto ob prehodih med posameznimi tematskimi sklopi, zaključevanju diskurza, med izjavami, ki vsebinsko niso trdno povezane, pa tudi ob popravljanjih ipd. Tovrstno rabo prikazuje tabela 12.

Diskurzni označevalec	Menjavanje vlog	Organiziranje vsebine
ja	+
ja?*	+
mhm	+
aha	+
aja*	+
ne?/a ne?/ali ne?/jel?/ja?	+
no	+	+
eee/mmm	+	+
dobro, v redu, okej, prav	+	+
dobro?, v redu?, okej?, prav?	+
poglejte/glejte
saj veste
veste (+ kje/kaj ...)*
(a) veste*
mislim*		+
zdaj

*Zaradi majhnega števila primerov rabe v korpusu so rezultati lahko nepopolni.

Tabela 12: Analizirani diskurzni označevalci pri organiziranju poteka diskurza.

Analize, kje v izjavi se posamezni diskurzni označevalci najpogosteje rabijo, na začetku, na koncu ali sredi izjave, lahko združimo v primerjalno razpredelnico najznačilnejših položajev diskurznih označevalcev (tabela 13).

ja

ja?

mhm

aha

aja

ne?

no

eee

dobro idr.

dobro? idr.

glejte

veste (+)*

(a) veste*

mislim

zdaj

Zač.

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

Sred.

+

+

+

Kon.

+

+

+

+

+

+

+

Tabela 13: Najznačilnejši položaji diskurznih označevalcev v izjavi.

Analize sopojavljanja diskurznih označevalcev pa lahko strnemo v sklep, da se diskurzni označevalci sopojavljajo predvsem v začetku izjave, pri tem pa je najbolj značilno zaporedje naslednje (znak # pomeni, da se lahko ta diskurzni označevalec ponovi dva- ali večkrat):

aha#/mhm#/aja ja# no# dobro/okej/v redu/prav# glejte zdaj

Na koncu izjave se (če se) praviloma rabi samo en diskurzni označevalec, prav tako sredi izjave. Veste in mislim v korpusu nista rabljena skupaj z drugimi diskurznimi označevalci. Eee se lahko uporablja na kateremkoli mestu v izjavi in se lahko vrine v katerikoli niz diskurznih označevalcev.

Pogostost rabe posameznih diskurznih označevalcev v korpusu Turdis-1 je naslednja:

eee/mmm 558

ja 319

ne?/a ne?/ali ne?/jel?/ja? 253

oporni signal ja 229

oporni signal mhm 212

zdaj 119

aha 111

dobro/v redu/okej/prav 98

oporni signal aha 72

no 51

mhm 33

poglejte/glejte 29

oporni signal tako 23

mislim 13

oporni signal dobro 8

veste kaj/kje ... 8

oporni signal tudi 5

veste 5

aja 4

ja? 3

oporni signal okej 3

oporni signal aja 1

oporni signal seveda 1

Skupaj: 2158

Vseh besed v korpusu, vključno z opornimi signali, je 15.717, vseh diskurznih označevalcev pa 2158. Diskurzni označevalci v analiziranem gradivu, telefonskih pogovorih v turizmu, torej predstavljajo 13,7 % vseh besed.

Tukajšnji seznam izrazov v vlogi diskurznih označevalcev nikakor ni dokončen ali zaključen, že iz tega gradiva bi lahko vključili še analizo rab izrazov v bistvu in tako da, v novem gradivu, posnetem v drugih situacijah in z drugimi govorci, pa bi nedvomno dobili še druge, ki jih v tem korpusu ni. Rezultati analiz veljajo predvsem za zvrst pogovorov v gradivu in nikakor niso popolna predstavitev njihove rabe.

Analiza ni bila usmerjena v ugotavljanje razlik v rabi na regionalni ravni, ki pa jih vseeno ne smemo zanemariti pri morebitni nadaljnji interpretaciji rezultatov – gradivo vendarle vključuje večinoma govorce iz SV narečnega prostora, pa čeprav gre predvsem za pogovorno, ne narečno socialno zvrst. Čeprav testna primerjava v rabi diskurznega označevalca ne? pri primerljivih govorcih iz osrednjeslovenskega in severovzhodnega geografskega področja ni pokazala bistvenih razlik, morebitna resna primerjalna raziskava ostaja izziv za nadaljnje delo. Prav tako pri morebitni nadaljnji interpretaciji rezultatov ne smemo zanemariti, da je jezikovna raba vedno tudi izraz posameznika, ne samo skupnosti, ki jim pripada. Zato moramo pričakovati, če se ukvarjamo z jezikovno rabo, da bomo vedno znova naleteli na inovacije in večja ali manjša odstopanja od splošnega, kot npr. ugotavljam v dveh pogovorih o pogostosti rabe opornih signalov. Splošen osebni vtis po opravljenih analizah je, da imajo vsaj nekateri govorci morda svoje »priljubljene« diskurzne označevalce, ki jih uporabljajo pogosteje kot druge označevalce in pogosteje kot večina govorcev, morda tudi v nekaterih novih položajih in vlogah oziroma v položajih in vlogah, kjer kak drug govorec morda uporablja drug diskurzni označevalec. Tudi to ostaja izziv za morebitno nadaljnjo raziskavo.

6.3Analiza popravljanj

Pri analizi popravljanj izhajam iz izhodišč v poglavju 4.4. Sledim naslednjemu postopku:

• analiziram sintagmatsko-paradigmatski vidik popravljanj,

• analiziram pragmatični vidik popravljanj,

• na podlagi teh rezultatov natančno definiram popravljanja,

• označim popravljanja v analiziranem gradivu,

• analiziram strukturo in pogostost popravljanj s kvalitativnim in kvantitativnim pristopom.

6.3.1Sintagmatsko-paradigmatski vidik popravljanj

Uporaba jezikoslovnih konceptov pri razvoju govornih tehnologij zahteva natančne definicije. Tako moramo tudi popravljanja definirati kar se da enoznačno in jasno, kar bom skušala narediti v nadaljevanju.

Pri iskanju definicije izhajam najprej iz (Smolej, 2004b), ki se sicer naslanja na (Blanche-Benveniste, 1991). Pri spontanem govorjenem diskurzu so (delno) razkriti procesi tvorjenja ali z drugimi besedami, spontan govorjeni diskurz ni načrtovan daleč naprej, le redko več kot nekaj besed. Govorec torej šele sproti, med govorjenjem načrtuje, kako bo nadaljeval izjavo. Ta teorija na strukturni ravni tudi širše razloži značilnosti spontanega govorjenega diskurza; sprotno načrtovanje se namreč kaže na več ravneh, najopazneje morda na oblikoskladenjski. Znotraj izjave se kaže na primer v besednem redu:

[TAko47.trs]

K25: eee veste kaj mene zanima eee če imate[m/a:tE] vi zdaj[z/a:j] kakšne posebne eee ponudbe [.] ugodne mogoče popotovanja po Egiptu ?

[TPma37.trs]

K5: eee to je na vrhu kje potem tega "meljskega hriba" ?

[TPma57.trs]

K31: dober dan mene zanima za mmm "festival Lent" če že imate[m/a:tE] kaj informacij ?

V slovenščini kot visoko pregibnem jeziku se lahko sprotno načrtovanje tvorjenja pogosteje kot v manj pregibnih jezikih kaže tudi tako, da se trenutne oblike ne ujemajo vedno s predhodnimi oblikami, pa jih govorec vseeno ne popravlja:

[TAne77.trs]

K44: eee ne vem [NERAZUMLJIVO-]vem da so ti ka() [-NERAZUMLJIVO] eee vem da so ti kampi na primer v Korzika Sicilija

[TAko40.trs]

K23: recimo da[+SOGOVORNIK_ja] je iz apartmaja[apartm/a:na] do teh olimpijske vasi kamor bo tu ne?

[TAso11.trs]

Aso7: ker mislim[m/i:sl@m] da glede razlike v samem[s/a:mu][IZG] najemu in potem v polpenzionu je tako[t/o:k] majhna da se v bistvu splača vzet kakšen polpenzion v enem[*E:nmu] od hotelov

[TAko40.trs]

Ako2: jaz dobivam vse pismeno pa to ampak recimo da se bo čez en mesec potem zgodilo da stranke te in te na žalost je ne moremo[m/o:rmO] več potrdit oziroma ne moremo[m/o:rmO] potrdit[*]

V vseh zgornjih primerih govorec nadaljuje sintagmatsko os in ne popravlja ničesar.

Večina tujih raziskovalcev (Schegloff, 1979; Levelt, 1983; Allwood et al., 1990) med popravljanja že šteje primere, ko se govorec na sintagmatski osi ustavi, prekine tok govora in naredi ali samo tih premor (molk) ali z diskurznim označevalcem nakaže premor (eee, eeem), npr.:

[HOpi71.trs]

Api6: plus taksa sto štiriinsedemdeset[st/o:St\@rns\@ndEsEt] pa neke [+SOGOVORNIK_mhm] [.] pare

[HOpi71.trs]

K36: ja to je vseeno ali[al] je poleti ali[al] eee pozimi ?

Sama takih primerov ne štejem med popravljanja.

V okviru popravljanj moramo posebno pozornost nameniti ponavljanjem, saj je tukaj lahko meja med popravljanjem in nepopravljanjem najtežje določljiva. Ponavljanje je po eni strani izredno pogost instrument popravljanja, saj govorec v popravku pogosto ponovi del popravljene enote. Prav tako govorec s ponavljanjem znotraj iste izjave ne samo prekine sintagmatsko os, ampak se tudi vrne po njej nazaj za ponovljeni niz. Po drugi strani pa lahko ima ponavljanje še številne druge funkcije, ki jih nikakor ne moremo prišteti k popravljanjem, npr. poudarjanje, potrjevanje, zagotavljanje, in se prav tako pogosto kot znotraj vloge pojavlja tudi na ravni menjavanja vlog, recimo kot potrjevanje, da je sogovornik pravilno razumel govorčevo sporočilo, pozitiven odgovor na vprašanje ipd. (prim. Perrin et al., 2003). Nekaj primerov ponavljanj znotraj iste vloge iz korpusa Turdis-1:

[HOha61.trs]

Aha3: eee ni problem julij ni tako[t/a:k] zaseden tako[t/a:k] da lahko vi tudi tam konec[k/o:nts] junija recimo [1]

Aha3 [prekr]: [2] povprašate

K38 [prekr]: konec[k/o:nts] junija

Aha3 [prekr]: sploh ni ni ni

K38 [prekr]: v redu

Aha3 [prekr]: ni strahov da ne bi

[HOpi36.trs]

K2 [prekr]: eee za parkiri() [.] [1]

K2: [2] za pi() parkirišče[+SOGOVORNIK_ja] me zanima ne? ker [1]

K2 [prekr]: [2] ta hotel je [1]

Api2 [prekr]: imamo[m/a:mO] imamo[m/a:mO]

K2: [2] relativno v[f] centru

[HOha50.trs]

K39: in če me zanim() oziroma najprej me zanima na kakšen[IZG] način bi lahko vi potem tovrstnega gosta ki je navajen res zgolj na najboljše ampak [.] brez[br\@s] brez[br\@s] pretiravanja

Če bi hoteli pri tem ločiti ponavljanja, ki so tudi popravljanja, od tistih ponavljanj, ki npr. samo poudarijo nek del vsebine, bi morali analizirati govorčeve namere. Toda pri ponavljanju bomo večkrat stežka nedvoumno določili, zakaj je govorec ponovil neko enoto besedila. Zato tehnicistično ločim ponavljanja, pri katerem govorec nič ne spremeni (tudi besednega reda ponovljenih enot ne), od ponavljanj, kjer govorec karkoli spremeni v primerjavi s prvo pojavitvijo: besedni red, izgovori ponovljeno besedo/besedno zvezo drugače kot prvič, tj. z drugačnim naglasnim mestom, morda je prvič beseda prekinjena ali se mu je prvič zareklo ipd. Med popravljanja štejem samo drugo skupino ponavljanj (ko je karkoli spremenjeno), in sicer samo znotraj iste vloge. Pri označevanju gradiva se ta kriterij izkaže kot ustrezen. Prav tako ne štejem k popravljanjem molkov in glasovnih premorov, če se govorec pri nadaljevanju ne vrne nazaj po sintagmatski osi, ampak nadaljuje, kjer je prekinil tok govora. S tem v večji meri izločim tiste prekinitve, ki jih (Levelt, 1983) označi kot prikrita popravljanja. Poleg že naštetih razlogov takšno odločitev podpira tudi dejstvo, da so v transkribiranem govornem korpusu ti dogodki tudi strojno sledljivi.

Iz zgoraj zapisanega je že jasno, da popravljanja strukturno prepoznamo po tem, da se govorec vrne nekoliko nazaj po sintagmatski osi. Toda ali je to zadosten kriterij? Ne.

Pri ponavljanjih smo že dejali, da gre sicer za vrnitev nazaj po sintagmatski osi, pa to ni vedno popravljanje. Podobno lahko ugotovimo npr. za naštevanje:

[HOpi78.trs]

Api2: zgleda pa kot malo večja učilnica s tem da ima pač vse potrebne stvari noter kot so[:] [.] video projektor računalnik ozvočenje

Bolj dvoumni so primeri, ko govorec nekaj dodatno, natančneje pojasnjuje. (Levelt, 1983) tudi te primere uvrsti med popravljanja. Menim, da ti primeri odstopajo od drugih popravljanj, saj ni očitne prekinitve strukture, ki je sicer značilna za popravljanja:

[HOpi78.trs]

K30: eee študenti organiziramo en[*] tak[*] letni sestanek oziroma srečanje

[TPma42.trs]

K39: poglejte v zvezi bom rekla s ponudbo [.] ki bi bila[bl/a:] mogoče posebej[pOs/e:bi] [.] za bolj takšne eee zahtevnejše goste narejena oziroma pripravljena [.] oziroma za takšne petičneže

[HOpi78.trs]

K30 [prekr]: kaj pa eee sobe oziroma pač dvorana predvsem je klimatizirana ?

[TPma42.trs]

K39: eee samo toliko[t/o:k] me zanima se ukvarjate tudi[t/u:d] z organizacijo glasbenih dogodkov se pravi koncertov ?

[TPma44.trs]

K24: eee za kakšno rekreacijo mogoče kakšno kolesarstvo za sposodit kakšna kolesa če je možno ?

[TPma65.trs]

K33: aha no zanima me območje tam blizu Pohorja če bi bila[bl/a:] kaka kolesarska pot tam skozi ali[al] pa preko ali pa kaj takega

[HOha50.trs]

Aha1: s tem da so pa cenik je informativen[informat/i:Un]

Aha1: cene so informativne v evrih ne? niso fiksne cene to

[HOpi24.trs]

Api1: tukaj[+SOGOVORNIK_mhm] pa jim je na voljo so bazeni savna in pa eee fitnes

[HOpi34.trs]

Api3: ker[k@r] v edino v tem prostoru [.] edino v tej sejni sobi [.] je možno je različna možnost postavitev miz

Če se govorec vrne po sintagmatski osi daleč nazaj, je lahko vmes vrinjena zaključena struktura, namen vračanja pa je vzpostavitev povezave z začetno strukturo, ki je bila zaradi vrinjene prekinjena:

[TAso16.trs]

Aso1: je pa cena te eee sobe balkon morska stran ne?[+SOGOVORNIK_mhm] je sto devetindvajset[dEv/e:tindv/a:jz] devetsto

[HOpi34.trs]

Api3: če im() imate možnost ne?[SOGOVORNIK_ja]

Api3: je fino da ne pride do [.] duplih[*] rezervacij oziroma do zmešnjav je boljše da se pri vas prijavijo

[TPma42.trs]

K39: pa če mi lahko mogoče malo[m/a:l] kar se tiče štajerskega oziroma mariborskega konca [.] lahko vi malo[m/a:l] svetujete in pomagate

Iz zadnjih primerov torej ugotovimo, da pri popravljanju vrnitev po sintagmatski osi nazaj sledi takoj za tistim delom besedila, ki je popravljen.

Primeri popravljanj spodaj pa kažejo, da lahko vrnitev pri popravljanju seže vse od posameznih glasov, ki nakazujejo začetek neke besede, do daljših skladenjskih enot, govorec pa pri tem pogosto v sintagmatsko os tudi vrine krajši ali daljši niz. V primerih je del besedila, ki je popravljen, podčrtan, diskurzni označevalci pred popravljeno enoto ali po prekinitvi niso vključeni, ker so že v prejšnjem poglavju (6.2) definirani kot posebna kategorija:

[HOha61.trs]

K38: jaz bi vprašala[fpr/a:Sala] če še imate[m/a:tE] kaj prostega eee v prvi teden[t/e:dn] v juliju ko »festival Lent« poteka

[HOpi24.trs]

K17: eee kaj pa te[*] potem še kakšne recimo kaka večerja posebna ?

[HOpi36.trs]

Api2: ampak[+SOGOVORNIK_mhm] tukaj pred hotelom imamo[m/a:mO] parkirišče in se še ni() do zdaj odkar jaz delam tukaj se še nikoli nič ni zgodilo

[TPma42.trs]

Ama1: eee potem eee recimo lahko gredo[gr/e:jO] tudi na ogled v [.] takrat bo že tudi odprt »mariborski grad« ne? bojo imeli[m/e:li] tudi pokrajinski muzej bo imel oglede

[TAko56.trs]

K35: pa od kod bi se če se gre z Brnika ali[al] se da [.] [TIHO-] od kje drugod mogoče kaj[-TIHO]

[TPma37.trs]

Ama1: eee eee no na levi stra() vi zavijete pa na levo tako[t/a:k] v gor v hrib ne?

[HOha50.trs]

K39: in zdaj[zd\@j] bi jih ze() pač za takšne štiri[St/i:r] pet dni počitnic ki jih bojo imeli[m/e:li] v Sloveniji bi jim pač seveda rada [.] naredila[nard/i:la] nekaj[n/e:ki] naj() ali[al] pa vsaj ponudila[pOn/u:dla] nekaj[n/e:ki] izmed boljših stvari a ne?

6.3.2Pragmatični vidik popravljanj

Sintagmatsko-paradigmatski vidik popravljanj nam pomaga zamejiti popravljanja na sintagmatski osi, za natančnejšo razlago popravljanj pa na kratko poglejmo še pragmatični vidik.

Odprtost spontanega govorjenega diskurza, ki omogoča vpogled v izbiro jezikovnih sredstev pri tvorjenju besedila na sintagmatski in paradigmatski osi, omogoča, da govorec na katerikoli točki (tudi sredi besede) prekine začeto strukturo in jo ali nadaljuje ali spremeni ali zamenja z drugo strukturo ali jo enostavno pusti nedokončano ipd. Prekinitev je prvo dejanje vsakega popravljanja v diskurzu, zato skušam najprej analizirati tiste pragmatične vidike, ki vodijo k temu, da govorec prekine začeto strukturo.

Do zdaj nisem posebej omenjala kontekstne vpetosti diskurza, saj je tako stališče tako imanentno analizi diskurza, da ga ni treba posebej izpostavljati. Kontekstna vpetost in možnost sprotne interakcije pri pogovoru med drugim omogočata večjo stopnjo implicitnosti in eliptičnosti pogovora, kot lahko npr. opazujemo v naslednji izjavi:

[TAko47.trs]

Ako1: pol[*] pa imate[m/a:tE] križarjenje po Nilu eee prevoz iz Maribora pa z letalom potem iz Budimpešte je[E] tista klasika

Dejstvo, da sta sogovornika v pogovoru del aktivnega kontekstnega okolja, je treba upoštevati tudi pri razlagi pragmatične dimenzije prekinjenih struktur.

Sicer redko, pa vendar, namreč vodijo k prekinitvi strukture povsem zunanjeokoliščinski dejavniki, na primer slaba telefonska zveza, zaradi česar govorec prekine izjavo in preveri, ali se s sogovornikom slišita:

[TAso17.trs]

K12: veste kaj bi jaz vprašala [1]

K12 [prekr]: [2] za letovanje [1]

Aso12 [prekr]: izvolite[izv/o:ltE]

K12: [2] za ...

K12: halo ?

Aso12 [prekr]: ja poslušam izvolite[izv/o:ltE]

K12 [prekr]: za letovanje [1]

K12: [2] za v okolico Zadra morda tam Zaton pa to ampak v kasnejšem terminu če že če je že kaj ...

Veliko bolj pogosto so razlogi za prekinitev v usklajevanju aktivnosti sogovornikov. (Clark, 2002) sicer v nekoliko drugačnem kontekstu primerja govorjeni diskurz z valčkom ali igranjem v duetu, kjer morajo udeleženci koordinirati svoja dejanja, da so uspešni. Sogovornika morata ves čas diskurza usklajevati svoje aktivnosti. Začeta struktura je podrejena usklajevanju ali drugače rečeno, če se v diskurzu pokaže potreba po aktivnem usklajevanju aktivnosti sogovornikov, je lahko zaradi tega začeta struktura prekinjena (in dokončana kasneje ali pa je povsem opuščena). Večina teh prekinitev je, razumljivo, povezana z menjavanjem vlog.

Tako na primer neredko ostane struktura nedokončana, ko je iz aktualiziranega konteksta dovolj nedvoumno razumljiva vsebina, ki bi sledila v nedokončani strukturi. V teh primerih sogovornik pogosto začne svojo vlogo (običajno drugi del bližnjega para po teoriji bližnjih parov), še preden govorec zaključi strukturo:

[HOpi34.trs]

K19 [prekr]: udeležencev in [.] [1]

K19: [2] in #tujcev# ne? to se pravi Nemariborčanov[+SOGOVORNIK_ja] bi bilo[bl/o:] recimo[r*E:tsmO] tam nekje do petnajst [.] ne?

K19: [SOGOVORNIK_aha]

K19: ne? tako[t/a:k] da zdaj[z/a:j] [1]

K19 [prekr]: [2] kaj mi lahko vi ...

Api3 [prekr]: potem bi bila[bla] primerna [1]

Api3: [2] naša sejna dvorana ne?

Soroden je tudi naslednji primer, kjer govorec z eee nakaže, da struktura še ni končana, vendar sogovornik iz aktualiziranega konteksta razume vsebino in jo dopolni:

[TAso11.trs]

Aso7: eee zdaj mi boste malo[m/a:U] povedal[*] eee kje ste že kaj[k\@j] bil[*] tako[tk/o:] da [.] vam znam ponudit[pOn/u:d@t] tisto kar[*] niste bil[*]

Aso7 [prekr]: halo ?

K7 [prekr]: nimam [1]

K7: [2] kakšnih eee ...

Aso7: nimate želj aha

Pogosto govorec prekine izjavo, ker skuša sogovornik prevzeti vlogo ali prevzame vlogo ali nakaže namero, da bi rad prevzel vlogo:

[HOpi34.trs]

K19: to se da tudi[t/u:t] organizirat ?

Api3: tudi se da organizirat [angl-]coffee breaki[-angl]

K19: to se pravi [1]

K19 [prekr]: [2] to bi bilo[bl/o:] po() ...

Api3 [prekr]: ni to po [1]

Api3: [2] želji to poveste eee kaj si želite slano pecivo sladko pecivo sadje[+SOGOVORNIK_mhm] kava[+SOGOVORNIK_mhm] voda[+SOGOVORNIK_mhm] oziroma pogostitev med eee med odmori eee [.] tudi se vse dogovorite pri nas

Če govorec ne prekine izjave, ko skuša sogovornik prevzeti besedo oziroma nakaže namero, da bi prevzel besedo (z diskurznim označevalcem), ostane nedokončana sogovornikova izjava:

[HOpi34.trs]

K19: in zdaj[IZG] je[IZG] treba dat[*] te vabila za papirje in tako dalje med drugim[+SOGOVORNIK_ja] bi bilo[bl/o:] to cirka dvajset ljudi

Api3 [prekr]: ja potem bi verjetno ...

K19 [prekr]: udeležencev in ...

K19: in #tujcev# ne? to se pravi Nemariborčanov[+SOGOVORNIK_ja] bi bilo[bl/o:] recimo[r*E:tsmO] tam nekje do petnajst [.] ne?

Tretja skupina prekinitev pa je povezana predvsem s procesi pri tvorjenju govora, torej izhaja iz govorca samega in jo lahko uvrstimo v psihološko dimenzijo diskurza. Govorec med govorjenjem med drugim izreka glasove, načrtuje, kaj bo povedal, in opazuje, kaj je povedal. Govorec tako lahko prekine govor, ker: potrebuje več časa za tvorjenje na nekem mestu sintagmatske osi, kot bi ga imel ob neprekinjenem toku govora, spremeni strategijo, opazi napako, ima težave pri izrekanju... Seveda govorec teh razlogov večinoma ne razlaga eksplicitno, ampak lahko o njih samo sklepamo iz aktualiziranega konteksta. Zato ni smiselna pretirano podrobna razdelitev, saj nikoli ne bomo mogli nedvoumno razvrstiti vseh primerov.

Govorec prekine govor, ker potrebuje več časa za tvorjenje: s tem lahko razložimo večino prekinitev s premori, diskurznimi označevalci iz sklopa eee, pa tudi precej zaporednih ponovitev besede ali besedne zveze, možne pa so tudi različne kombinacije teh:

[TAko40.trs]

Ako2: imate[m/a:tE] pa recimo zdaj[z/a:j] eno eee zgolj informativno varianto da boste[UtE] malo videli[v/i:dli] koliko[k/o:k] [.] koliko[k/o:k] stane

Enako lahko tako razlagamo prekinitve, ko govorec ne najde ustrezne besede ali informacij v trenutku govorjenja:

[TPma65.trs]

Ama2 [prekr]: aha to je [1]

Ama2: [2] tale kaj je že eeem ...

Ama2: kako[k/a:k] se imenuje

Ama2: eee ~M [.] na ~M

Ama2: ne

[HOpi78.trs]

Api2: dvoposteljna bi bila[bl/a:] pa [TIHO-]potem osem tiso() ...[-TIHO]

[TISINA]

Api2: šestnajst[SEsn/a:js] tisoč osemsto

Govorec prekine strukturo, ker spremeni strategijo: spremembe strategije med govorjenjem so lahko različno obsežne. Na eni strani najdemo spremembe na ravni propozicijske vsebine, ko govorec prekine prvotno propozicijsko vsebino in začne povsem novo, ker jo morda smatra za bolj zanimivo, bolj pomembno, bolj informativno kot prvotno vsebino:

[HOha50.trs]

K39: se pravi tam je zraven cena potem vse ugo() ...

K39: eee če imate[m/a:tE] mogoče že kaj[k\@j] tovrstnega materiala kar[k\@r] v angleščini ali[al] pa nemščini bi mi bilo[bl\O] dosti[d\Ost] ljubše

Lahko samo drugače ubesedi neko vsebino, kot je sprva nameraval:

[HOpi34.trs]

Api3 [prekr]: ja in na tem naslovu je potem to je naša spletna stran na katerem dobijo[+SOGOVORNIK_mhm] vse informacije

Zelo pogosto samo kaj doda k začeti propozicijski vsebini, npr. natančnejše informacije:

[HOpi36.trs]

Api2: ampak[+SOGOVORNIK_mhm] tukaj pred hotelom imamo[m/a:mO] parkirišče in se še ni() do zdaj odkar jaz delam tukaj se še nikoli nič ni zgodilo

Ali pa lahko o spremembi sklepamo samo iz popravka obliko-skladenjskega ujemanja:

[HOpi78.trs]

K30: eee koliko[k/o:lkO] pa potem stane nočitev pa recimo da so eee da je poln penzion se pravi ...

Govorec prekine strukturo, ker opazi napako: pod to skupino najlažje prepoznamo primere, ko govorec popravi vsebinsko napako:

[TAko47.trs]

Ako1: pa imate[m/a:tE] štirindvajseti[St\@rindv/a:jsti] peti

Ako1: eee[+SOGOVORNIK_mhm] štirindvajseti[p/e:tindv/a:jsti] petindvajseti[St\@rindv/a:jsti] četrti pardon lažem

Veliko težje je o razlogu za prekinitev zanesljivo sklepati, kadar govorec samo popravi obliko, npr.:

[TAko47.trs]

Ako1: nobenega[nOb*E:nga] nezadovoljnega gosta ni bilo[bl/o:] niti bi pri() je prišel[pr/i:SO] kdo s kakimi negativnimi povratnimi informacijami

Govorec prekine strukturo, ker ima težave pri izrekanju: tako lahko razlagamo naslednje primere:

[HOpi34.trs]

Api3: ker[kE][IZG][+SOGOVORNIK_aha] zelo[z/o:lu][+NERAZUMLJIVO] eee zelo[zl/o:] lep ambient ne?

[TPma37.trs]

K5: eee sošolec iz srednje šole organizira eee obletnico ma() eee mature eee na "ribičiji" v Mariboru

[HOpi36.trs]

K2: eee za parkiri() [.] za pi() parkirišče[+SOGOVORNIK_ja] me zanima ne? ker ta hotel je relativno v[f] centru

[TPma65.trs]

Ama2: ja glejte mi imamo[m/a:mO] eee kolesarske poti oziroma karto eee[+SOGOVORNIK_ja] z

naz[.]slovom[IZG] "kolesarjenje med Pohorjem in Muro"

Iz pragmatičnega vidika govorim o popravljanjih samo, kadar izvirajo iz procesov pri tvorjenju govora, razen kadar govorec prekine govor, ker samo potrebuje več časa za tvorjenje. Tuji raziskovalci so sicer pogosto tudi te dogodke označevali kot popravljanja, npr. (Levelt, 1983) jih uvrsti k prikritim popravljanjem, češ da gre za neke vrste popravljanje notranjega govora. Menim, da za to ni dovolj dokazov. Na površinskem besedilu se te prekinitve kažejo na tri načine (ali tudi s kombinacijo teh): molk, diskurzni označevalec, ponovitev. Ne smemo spregledati, da so lahko te vrste prekinitev tudi sredstvo poudarjanja.

Ko govorim o popravljanju, mora biti poleg navedenih pragmatičnih vidikov izpolnjen tudi pogoj, da se govorec vrne po sintagmatski osi nazaj. Če torej govorec spremeni strategijo na najvišji ravni, da začne povsem novo propozicijsko vsebino, ali če spremeni strategijo, brez da bi prekinil tok govora in uskladil preteklo besedilo z novo strategijo, npr.:

[HOpi34.trs]

K19: in zdaj[IZG] je[IZG] treba dat te vabila za papirje in tako dalje med drugim[+SOGOVORNIK_ja] bi bilo[bl/o:] to cirka dvajset ljudi

ne gre za popravljanje.

O popravljanjih torej govorim, ko je znotraj iste vloge govor prekinjen in sledi premik nazaj po sintagmatski osi (lahko tudi samo za en fonem ali pa po drugi strani za daljšo obliko-skladenjsko enoto), da se besedilo uskladi s spremenjeno strategijo, se popravi napaka ali težave pri izrekanju.

V korpusu Turdis-1 je največ popravljanj zaradi spremembe strategije – približno 70 %, okoli 20 % popravljanj je zaradi težav pri izgovorjavi in 5 % zaradi napake. Ocene so približne, saj – kot že rečeno – ne moremo vedno dovolj natančno razbrati razloga za popravek.

6.3.3Struktura popravljanj v korpusu Turdis-1

Strukturne enote, ki jih lahko ločimo pri dejanju popravljanja, so: popravljeno (del besedila, ki ga bo govorec popravil), prekinitev govornega niza, popravljalna sredstva, ki uvajajo popravek (diskurzni označevalci, molk, podaljšan fonem), popravek. Pri razvoju govornih tehnologij lahko torej popravljanje potencialno razpoznamo v treh točkah: prekinitvi, popravljalnih sredstvih, popravku, seveda pa moramo vedeti tudi, kateri del besedila je popravljen. V nadaljevanju natančneje analiziram te enote.

V korpusu Turdis-1 je popravljanje izvedeno v 185 od 2459 izjavah ali v približno 8 % izjav. V nekaterih izjavah je popravljanje večkrat, tako da je vseh popravljanj skupaj 220.

Del besedila, ki je popravljen (npr. to bi za g() kdaj bi to približno po() eee potrebovali), je lahko različno dolg, vendar v korpusu nikoli ne obsega več kot 6 besed, s tem da se skoraj 90 % popravkov nanaša na največ do 3 besede nazaj. Če je beseda prekinjena, jo vseeno štejem za novo besedo. Najpogosteje, v 50 % popravljanj, je popravljena samo 1 (prejšnja) beseda, od tega je več kot polovica teh popravljanj ali 30 % vseh popravljanj takih, da je popravljena beseda prekinjena, torej je izgovorjen samo en, dva, trije ali več začetnih fonemov te besede (npr. mize tudi l() pripravimo). Podobno kratek segment govora je popravljen, ko je popravljena beseda predlog, recimo predlog v (2 % popravljanj, primer: ker[k@r] v edino v tem prostoru). Poseben primer sta 2 popravljanji (manj kot 1 %), kjer govorec nadaljuje popravek sredi besede, npr. naz[.]slovom. Natančnejši podatki iz korpusa o številu besed v delu besedila, ki je popravljeno, so v tabeli 14.

Št. besed v popravljenem delu besedila	Št. popravljanj v korpusu v %	Št. popravljanj
1 beseda	50 %	108-krat
2 besedi	27 %	60-krat
3 besede	11 %	25-krat
4 besede	8 %	18-krat
5 besed	2 %	5-krat
6 besed	2 %	4-krat

Tabela 14: Število besed v popravljenem delu besedila v korpusu Turdis-1.

Skupaj je torej v korpusu popravljenih 424 besed oz. približno 3 % besedila.

Prekinitev je obvezen del popravljanj, kot jih razumem tukaj, vendar je lahko dokaj problematična za strojno razpoznavo. Smiselno je ločiti dva načina prekinitve začete strukture: sredi besede ali med besedami. Prekinitev sredi besede je za človeka hitro razpoznavna, pri strojnem razpoznavanju pa lahko tu pričakujemo nekaj težav. Takšnih popravljanj je v korpusu Turdis-1 malo več kot polovica, tj. 120 od 220. Prekinitev začete strukture med besedami je v korpusu 100. Te vrste prekinitev začete strukture so tudi za človeka težje razpoznavne, kot bomo videli spodaj, pa so pogosteje označene s popravljalnimi sredstvi, ki sledijo prekinitvi. Za strojno razpoznavo je razpoznavanje prekinitev lahko zelo težavno, morda je možnost v prozodičnih modelih, vendar je na tem področju za slovenščino še zelo malo raziskanega.

Kot je vidno iz poglavja 6.3.2, vseh prekinitev ne štejem k popravljanju. V korpusu je skupno 172 prekinitev sredi besede, od tega 120 zaradi popravljanja, ostale pa se pojavljajo večinoma ob nedokončanih izjavah, npr. se pravi to bi bilo[bl/o:] po()..., nedokončanih izjav (izjava ni nujno prekinjena sredi besede), torej takih, ki jih govorec prekine zaradi usklajevanja aktivnosti s sogovornikom ali iz zunanjeokoliščinskih razlogov, pa 176. Prekinitev (ali sredi besede ali med besedami) je torej le v približno polovici primerov del popravljanja.

Lažje je strojno razpoznati naslednjo točko v popravljanjih, popravljalna sredstva. Tabela 15 prikazuje, kolikokrat je katero popravljalno sredstvo v Turdisu-1 uporabljeno za popravljanjem, ki je začeto s prekinitvijo sredi besede.

Popravljalno sredstvo	Št. pojavitev	V odstotkih glede na št. popravljanj (samo nad 4 %)
eee	24	11 %
[.]	10	4 %
eee [.]	1	-
oziroma	3	-
ja	3	-
mmm/nnn	2	-
mmm [.]	1	-
SMEH	2	-
zdaj	2	-
mislim	1	-
no	1	-
ne?	1	-
uf	1	-
Skupaj	52	~ 24 %

Tabela 15: Popravljalna sredstva pri popravljanjih, kjer je prekinitev sredi besede.

Kar v tri četrt primerih torej po prekinitvi sredi besede govorec ne uporabi nobenega popravljalnega sredstva, ampak takoj po prekinitvi začne popravek. Če že uporabi katero popravljalno sredstvo, je to najpogosteje eee ali premor.

Tabela 16 prikazuje popravljalna sredstva, uporabljena pri popravljanju po prekinitvi med besedami.

Popravljalno sredstvo	Št. pojavitev	V odstotkih glede na št. popravljanj (samo nad 2 %)
eee	27	12 %
[.]	25	11 %
eee [.]	1	-
[:]	5	2 %
[:] [.]	2	-
[:] [.] eee	1	-
[.] no	1	-
oziroma	1	-
ja	1	-
mmm/nnn	2	-
SMEH mislim	1	-
mislim	2	-
ne	1	-
pardon12	1	-
Skupaj	70	~ 32 %

Tabela 16: Popravljalna sredstva pri popravljanjih, kjer je prekinitev med besedami.

Če je popravljanje izvedeno po prekinitvi med besedami, pogosteje sledi najprej popravljalno sredstvo. Daleč najpogostejše je diskurzni označevalec eee, zatem premor ([.]), posebnost pa je podaljševanje običajno zadnjega zloga popravljene besede ([:]), torej pred prekinitvijo.

Problem strojnega detektiranja popravljanj po popravljalnih sredstvih pa ni toliko njihova nedosledna raba pri popravljanjih kot to, da so veliko pogosteje rabljena tudi drugače, ne samo kot popravljalna sredstva, kar velja celo za za popravljanje najbolj značilna sredstva: eee je v korpusu rabljen 560-krat in torej samo v približno 10 % rab označuje popravljanje; molk je v korpusu označen 260-krat, v 15 % rab označuje popravljanje; podaljšan zlog je v korpusu označen 83-krat, v 10 % rab označuje popravljanje.

Popravek pogosto vključuje ponovitev vsaj nekaterih elementov popravljenega, delno ponavljanje je torej lahko ena od strategij popravljanja. Ločim ponovitev elementov na ravni izraza (besede, več besed, tudi druge besedne oblike iste slovarske iztočnice) in ponovitve elementov na ravni fonema (te je smiselno šteti, ker govorec pogosto ponovi besedo, ki jo je prekinil). Tabela 17 prikazuje, koliko katerih elementov iz popravljenega dela je ponovljenih v popravku.

V popravku ponovljeno	Št. popravljanj v %	Št. popravljanj
ena beseda iz popravljenega	23 %	50-krat
druga oblika iste slovarske iztočnice	5 %	12-krat
beseda (ali več besed) in začetni fonemi zadnje popravljene besede	4 %	9-krat
dve ali več besed iz popravljenega	8 %	19-krat
Skupaj v popravku ponovljeni izrazi	40 %	89-krat
en začetni fonem popravljene besede	7 %	16-krat
več začetnih fonemov popravljene besede	18 %	40-krat
Skupaj v popravku ponovljeni fonemi	25 %	56-krat
Ponovljen ni noben element popravljenega	35 %	75-krat

Tabela 17: Preglednica ponovljenih elementov v popravku v korpusu Turdis-1 po odstotkih.

Čeprav je delno ponavljanje torej dokaj pogosto strategija popravljanja, pa vseeno ni zanesljiv kazalec popravljanj: skupaj je znotraj iste vloge v kontekstu približno 10 besed okoli 400 ponovitev na ravni izraza (pri tem ne štejem ponovitev diskurznih označevalcev, števk pri navajanju telefonskih številk, pozdravov, zahvaljevanja oziroma ponavljanj pri menjavanju vlog). Le v približno 20 % je torej ponovitev del popravljanja. Poleg tega ponovitev, kadar je del popravljanja, ne sledi vedno takoj za prekinitvijo ali popravljalnimi sredstvi v popravljanju, ampak so v 60 primerih popravljanj s ponovitvijo, kar pomeni v 40 %, pred ponovitvijo v popravku vrinjene še drugi izrazi, in sicer običajno od 1 do 4 besed (npr. bi jim pač seveda rada [.] naredila[nard/i:la] nekaj[n/e:ki] naj() ali[al] pa vsaj ponudila[pOn/u:dla] nekaj[n/e:ki] izmed boljših stvari a ne?; v popravku vrinjene besede so podčrtane).

Prav tako ponovljeni elementi v popravku ne označujejo vedno začetnega dela popravljenega, kadar popravljeno obsega več kot eno besedo, npr. pri eee kaj vas š() eee cena vas še zanima je v popravku ponovljena beseda vas in fonem š (tukaj v besedi še), medtem ko se popravljeno začne s kaj.

Med 75 popravljanji, kjer v popravku ni ponovljen noben element iz popravljenega, 25 teh popravljanj po prekinitvi ne vključuje nobenega popravljalnega sredstva, ki bi označevalo popravljanje. Skupno to pomeni, da približno 10 % popravljanj na ravni površinskega besedila ni označenih niti s popravljalnim sredstvom niti s ponovitvijo.

Čeprav bi bilo detektiranje popravljanj npr. pri jezikovnih modelih za razpoznavo govora, še veliko bolj pa pri prevajanju govorjenega besedila zelo koristno, saj bi v prevodu želeli ohraniti samo popravek, ne pa tudi popravljenega dela besedila, pa analize strukture popravljanj kažejo, da učenje modelov kljub ustrezno označenemu in ustrezno velikemu korpusu morda ne bo tako uspešno, kot bi želeli.

7DISKUSIJA

V tem poglavju razmišljam o rezultatih analiz s treh vidikov: z vidika vpliva strojnega vmesnika – prevajalnika na medčloveško komunikacijo, z vidika uporabe analiziranih konceptov v strojnem simultanem prevajanju govora in z vidika jezikoslovja.

7.1Naravni jezik, ujet v tehnologijo

Jezik v medčloveški komunikaciji ni samo kanal za prenašanje informacij in vsebin, ampak prek njega tudi izražamo pripadnost najrazličnejšim družbenim skupinam, vzpostavljamo razmerja med skupinami, vzpostavljamo in vzdržujemo medosebne odnose in si gradimo družbeni položaj, izražamo in dosegamo namene, opravljamo (govorna) dejanja, mislimo, izražamo umetnost, estetiko, oblikujemo in izražamo svojo osebnost, sproščamo psihološke (kolektivne in individualne) travme itd. Jezikovna raba je vselej tudi specifičen, unikaten odraz osebnosti v nekem trenutku, s tem da je ta osebnost vedno tudi pripadnik različnih kolektivov, med drugim etničnega kot enega najmočnejših in najbolj eksplicitnih. Vsako prenašanje sporočila je zato hkrati večja ali manjša modifikacija sporočila. Prevajanje je nedvomno velika modifikacija sporočila, prevod (pa čeprav ga naredi dober prevajalec ali tolmač) samo boljši ali slabši približek tistega, kar je bilo sporočeno v izvirniku, po eni strani omejen z različnostjo kolektivnega duha skupnosti, med katerima prenaša sporočilo, po drugi je prevajalec nujno tudi soavtor prevedenega sporočila.

V luči strojnega simultanega prevajanja govora je zato prav, da se vprašamo, kakšen prevajalec/-nik in soavtor je stroj. Vsekakor je povsem drugačen od človeškega prevajalca: ne pripada nobeni družbeni skupini, ne vstopa v družbena razmerja s človekom, nima namenov, želja, misli, smisla za umetnost ali estetiko, nima osebnosti, psiholoških travm itd. Vsa ta razmerja in lastnosti lahko prenaša samo na podlagi tega, kar so in bodo vanj vtisnili najrazličnejši ustvarjalci, ki so ga naredili, s tem da pri tem temelji na povsem drugačni osnovi kot človek: na digitalnem električnem zapisu. Signal je ali pa ga ni, to je vsa informacija, ki jo »razume« sam po sebi. Čeprav si najbrž le še malokdo, če sploh kdo, lahko predstavlja pot signalov do končne interpretacije informacije, ki jo naredi računalnik (avtorica teh vrstic to gotovo ni), pa najbrž večina ljudi vendarle zna vzpostaviti približno ustrezna pričakovanja in vrednotenja tega, kar računalnik opravi. Pri posredovanju sporočil prek sistema strojnega simultanega prevajanja govora bo moral uporabnik torej gojiti dvojno toleranco: prvo, ki izhaja iz medjezikovnih in medkulturnih razlik, ki jih je treba vedno premostiti pri prevajanju, in drugo, ki izhaja iz tolerance do posrednika – stroja in pomeni med drugim toleranco do:

• morebitne slovnične, vsebinske, komunikacijske (ne)ustreznosti oz. slabše ustreznosti sporočila, prenesenega prek strojnega vmesnika;

• motenj komunikacije zaradi napak sistema, predvsem pri razpoznavi govora in prevajanju govorjenega besedila, zaradi česar bodo v komunikaciji lahko nastajali zastoji ali nesporazumi;

• vpliva na sistem menjavanja vlog – sistem strojnega simultanega prevajanja govora bo (vsaj v začetku) onemogočal hkratni govor, verjetno bo vnesel tudi kratek premor med koncem izjave enega govorca in začetkom izjave drugega govorca.

S tolerantnostjo uporabnika tesno povezano je vprašanje prilagodljivosti uporabnika sistema strojnega simultanega prevajanja govora. V kolikšni meri bo uporabnik pripravljen tolerirati morebitne (naštete) pomanjkljivosti sistema strojnega simultanega prevajanja govora in se jim v komunikaciji s sogovornikom prilagajati, preden se bo odločil za drugačen način komunikacije ali za nekomunikacijo? Nedvomno je odgovor na to vprašanje odvisen od pomembnosti komunikacijskih ciljev, ki jih uporabnik želi doseči v pogovoru prek sistema strojnega simultanega prevajanja govora, in od ponudbe različnih komunikacijskih kanalov, ki jih ima na voljo, da doseže te cilje. Če bo uporabnik zelo zainteresiran, da doseže komunikacijske cilje, in če bo komunikacija prek sistema strojnega simultanega prevajanja govora edina pot, bodo uporabniki verjetno pokazali visoko stopnjo prilagodljivosti, iznajdljivosti in potrpežljivosti v komunikaciji. Vendarle pa ima uporabnik praviloma na voljo različne kanale za dosego komunikacijskih ciljev: v turizmu npr. poleg telefona še spletne strani, kataloge, e-pošto, prek agencije kot posrednika... Sistem strojnega simultanega prevajanja govora mora zato ponujati dodatno kvaliteto v komunikaciji – ki verjetno izhaja predvsem iz različnosti pogovora in pisnega diskurza ter seveda iz prednosti komunikacije v maternem jeziku – sicer bo uporabnikova motivacija za prilagajanje nizka in bo ob težavah v komunikaciji ali preveliki »nenaravnosti« oz. neobičajnosti komunikacije zaradi strojnega vmesnika raje izbral kakšno drugo pot.

7.2Vključevanje analiziranih konceptov v strojno simultano prevajanje govora

V poglavjih 3.1 in 3.2 ugotavljam, da pri razvoju sistemov strojnega simultanega prevajanja govora navajajo naslednje značilnosti kot težavne: netekočnosti, obotavljanja, napačne začetke, hmkanje, ponavljanja, označevalce diskurza, implicitnost in preeksplicitnost, dvoumnosti, anafore, konvencionalne rabe... ter odsotnost ločil. V nadaljevanju skušam rezultate raziskave prikazati v luči reševanja teh problemov pri strojnem simultanem prevajanju govora.

Informacije o jeziku v jezikovne tehnologije vključujejo na dva načina: v obliki jezikovnih pravil ali prek jezikovnih virov (označenih korpusov, slovarjev ipd.). Zadnji čas je od teh pogosteje izbran korpusni pristop in na tak način vidim tudi morebitno implementacijo rezultatov te raziskave v sisteme strojnega simultanega prevajanja govora: v obliki atributov za označevanje korpusnega gradiva.

Spontani govor ni razdeljen na manjše enote na za strojno procesiranje tako enostaven način, kot je pisno besedilo razdeljeno z ločili, odstavki ipd., lahko pa ga razdelimo na manjše enote glede na strukturo pogovora. V nalogi se v poglavju o strukturi pogovora naslanjam na konverzacijsko analizo in znotraj pogovora ločim sekcije (uvodno, jedrne, zaključno), vloge in izjave, na kratko pa predstavim tudi pojem bližnjih parov. Natančneje skušam za potrebe strojnega simultanega prevajanja govora definirati izjave, ki jih lahko v spontanem govoru približno vzporejamo s povedmi ali stavki v pisnih besedilih. Izjave predlagam za temeljne enote procesiranja spontanega govora pri jezikovnih in prevajalnih modelih, zato pri definiranju upoštevam tudi zahteve tehnologije. Strojno segmentiranje govora na izjave ne sme temeljiti samo na premorih v govoru, ampak je treba upoštevati tudi druge prozodične značilke in jezikovne modele.

Pri označevanju vlog v pogovoru izločim oporne signale kot posebno obliko dejanja, ne kot hkratni govor.

V praktičnem delu analiziram uvodne in zaključne sekcije. Uspešen uvod in zaključek sta nujen del vsakega pragmatično uspešnega pogovora, zato imata v njem zelo pomembno vlogo, hkrati pa so uporabljena jezikovna sredstva precej tipska (tako uvodna kot zaključna sekcija vključujeta nekatere tipične fraze in dejanja).

Odvisnost tehnologije od površinskega besedila me v nadaljevanju vodi predvsem k iskanju izrazov, ki so kar najbolj povezani z značilnostmi spontanega govora, naštetimi zgoraj. V analizi diskurza se veliko teh izrazov označuje s termini diskurzni/pragmatični/besedilni označevalec/povezovalec/členek itd. Koncept diskurznih označevalcev je po eni strani zelo ohlapen in težko je definirati končno število izrazov v tej vlogi, po drugi strani pa je med drugim zamejen z rabo predvsem v pragmatični vlogi.

V praktičnem delu raziskave analiziram rabo izrazov ja, mhm, aha, aja, ne?, no, eee, dobro/v redu/okej/prav, glejte/poglejte, veste, mislim, zdaj in opornih signalov, ki so v korpusu Turdis-1 najpogosteje predvsem v pragmatični vlogi in ne prispevajo veliko k propozicijski vsebini. Kadar so v tej vlogi, jih poimenujem diskurzni označevalci. V analizi ugotovim, da ti izrazi v vlogi diskurznega označevalca obsegajo skoraj 14 % vseh besed v korpusu, torej z njimi zajamemo precejšen odstotek besedila. Večinoma se analizirani diskurzni označevalci rabijo zunaj skladenjsko-semantično zaokroženih enot, pogosto ob začetku izjav, nekateri tudi predvsem na koncu izjav. Glede na to so lahko v pomoč pri segmentiranju spontanega govora na izjave. Njihova raba v diskurzu se ravna po predstavnem pomenu, ki ga lahko izražajo, povezovalni moči, ki jo lahko imajo, po razmerjih med sogovorniki in odnosu sogovornika do propozicijske vsebine, ki jih lahko izražajo, ter po vlogi pri organiziranju poteka diskurza, ki jo lahko imajo. Analizirani diskurzni označevalci torej ne prispevajo bistveno k propozicijski vsebini (poenostavljeno bi lahko rekli, da diskurzni označevalci niso pomembni za posredovano vsebino). Koncept diskurznih označevalcev v tehnologiji omogoči izločanje za posredovano propozicijsko vsebino manj pomembnih jezikovnih sredstev, po drugi strani pa pomaga pri orientaciji po besedilu, ob bolj ambiciozno zastavljeni tehnologiji pa tudi orientacijo po diskurzu/dialogu.

Obravnavanje netekočnosti, obotavljanj, napačnih začetkov in podobnega kot značilnosti spontanega govora, ki otežujejo razvoj govornih tehnologij, zahteva analizo diskurza s stališča strukture izjav. K razumevanju te veliko prinesejo raziskave popravljanj. Popravljanja so poseben, retrogarden del strukture spontano tvorjene izjave – znotraj iste vloge je govor prekinjen in govorec se vrne nazaj po sintagmatski osi, da jo uskladi s spremenjeno strategijo, popravi napako ali težave pri izrekanju. Za uspešen razvoj strojnega simultanega prevajanja govora je zelo pomembno, da uspemo popravljanja izločiti iz ostale strukture izjave, saj je lahko popravljeni del strukture za posredovano vsebino predvsem zaradi svoje nezaključenosti celo moteč, ne samo nepotreben.

V analizi popravljanj v korpusu Turdis-1 skušam popravljanja najprej natančno definirati, kar je nujno za enotno označevanje korpusov. Natančnejše analize strukture popravljanj pripomorejo k boljšemu razumevanju te strategije pri tvorjenju izjav, lahko pa dajo tudi kakšne smernice za strojno razpoznavo popravljanj.

Predstavljeni in analizirani koncepti analize diskurza so le nekatere od možnosti, ki jih ta ponuja v podporo sistemom strojnega simultanega prevajanja govora. Za raziskavo zanimivih je še veliko vidikov:

S stališča strukture pogovorov sem že opozorila na možnost nadaljnjega ločevanja jedrne sekcije na posamezne tematske sklope, enako sem pustila odprto možnost analize bližnjih parov. Od ostalih konceptov so v strojno simultano prevajanje govora že poskusno uvajali govorna dejanja iz jezikovne pragmatike (sistem Verbmobil (Reithinger, 1994)), kar je prav tako lahko zanimiva možnost.

Seznam izrazov v vlogi diskurznih označevalcev nikakor ni izčrpan, že v analiziranem gradivu bi lahko vključili še izraza v bistvu ali tako da, novo korpusno gradivo pa bi nedvomno prineslo še številne druge. Prav tako se skozi analize kaže možnost oblikovanja še kakih drugih skupin izrazov-označevalcev, ne samo diskurznih, ampak npr. označevalcev nezaključenega niza, kot so in tako dalje, pa tak in podobni, povezovalnih sredstev itd.

Strukture spontano tvorjenih izjav se tukaj samo dotaknem. V duhu te raziskave bi lahko nadaljevali z analizo ponavljanj tako znotraj vloge kot na ravni menjavanja vlog, z natančnejšo analizo nedokončanih izjav ipd. Morda bi bila za strojno simultano prevajanje govora uporabna tudi raziskava strukture izjav s stališča kohezivnosti in koherence, analize navezovanja in/ali deiktičnih sredstev.

Tukaj povsem nedotaknjeno ostaja področje prozodije, ki zahteva poseben pristop (nekaj raziskav te najdemo npr. pri Vitez, Zwitter Vitez, 2004 ali v Stergar, 2003), s tem da na vsakem koraku analize diskurza naletimo na pomembno vlogo prozodije pri tvorjenju in interpretaciji in s tem tudi pri sami analizi.

Seveda pa bi lahko raziskovali tudi medsebojno povezanost vseh navedenih ravni, povezanost diskurznih označevalcev z govornimi dejanji itd.

Nazadnje ne smem spregledati še negativnih plati analize diskurza v podporo sistemom strojnega simultanega prevajanja govora: ta veja zlasti v slovenskem prostoru še nikakor ni toliko razvita in raziskana, da bi lahko ponudila tako celostno podobo in analizo jezika kot tradicionalno jezikoslovje. Nasprotno se celo zdi, da se pogosto izgublja v številnih različnih smereh, od katerih nobena ne zmore razložiti delovanja jezika dovolj celostno, kar je v luči uporabe pri razvoju strojnega simultanega prevajanja govora verjetno njena največja pomanjkljivost. V tej nalogi zato skušam kolikor mogoče ohraniti konsistentnost z drugimi podobnimi raziskavami in hkrati zastaviti dovolj širok okvir za analizo jezikovne rabe glede na cilje raziskave, pri čemer pa zaradi omejitve na primeren obseg dela večina poti pušča odprte možnosti za nadaljnje raziskovanje ali celo ostane samo nakazanih.

7.3Diskusija o rezultatih z vidika analize diskurza

Pričujoča raziskava je poskus preučevanja rabe nekaterih jezikovnih sredstev in struktur predvsem v pragmatični vlogi, ki v pogovorih v slovenskem jeziku pred tem večinoma še niso bila veliko raziskovana. Cilji naloge pri tem narekujejo predvsem aplikativno naravnanost.

Analiza diskurza je s tem, ko se je osredotočila na raziskovanje jezikovne rabe oziroma govorice, v območje svojih raziskav vključila tudi subjekt, s katerim so si sicer druge humanistične vede bolj domače. S tem nujno prestopa meje jezikoslovja. V pričujoči raziskavi sicer skušam ohraniti čimbolj jezikovno perspektivo (ki jo najbolje poznam), vendar se pri tem ne smem izogniti dejstvu, da jezikovne rabe nikakor ne moremo zadovoljivo razumeti, če ne upoštevamo nejezikovnih dejavnikov, ki nanjo vplivajo. V nalogi skušam iz gradiva analizirati te dejavnike, vsekakor pa bi bil zanimiv in popolnejši pogled nanje še skozi oči drugih humanističnih in družboslovnih ved.

V rezultatih te raziskave pridejo najbolj do izraza v nadaljevanju našteti dejavniki, ki vplivajo na jezikovno rabo tistih jezikovnih sredstev in struktur, ki jih analiziram. To niso nujno vsi dejavniki, ki vplivajo na jezikovno rabo, tudi primeri so omejeni samo na analize v tej nalogi.

• Zunanje okoliščine – teh dejavnikov nisem analizirala posebej, opozorila sem samo na primere, ko govorec prekine izjavo, ker želi preveriti, ali telefonska zveza normalno deluje. Sicer pa je večjih vplivov zunanjih okoliščin na pogovor v korpusu Turdis več, npr. v enem od pogovorov začne klicatelju v ozadju zvoniti mobilni telefon in pogovor je kmalu zatem zaključen, drugje informator dela v zelo hrupnem okolju in zato slabše ali narobe sliši, kaj sporoča klicatelj, v dveh pogovorih, ki sta bila izločena iz korpusa Turdis-1, je bil odmev tako glasan in moteč, da je informator predlagal, da prekine pogovor in pokliče nazaj ipd.

• Časovna dimenzija – na to razsežnost pogovora postanemo pozorni ob sintagmatsko-paradigmatskem vidiku popravljanj (pa tudi ob analizi diskurznega označevalca zdaj): ker začne pri spontanem pogovoru naslovnik interpretirati sporočilo takoj zatem, ko je to tvorjeno, je vse, kar je izrečeno, tudi del govorjenega besedila, hkrati pa so neutemeljeni molki, s katerimi bi dobil govorec več časa za tvorjenje, v pogovoru nezaželeni. Govorci so torej časovno zelo omejeni pri tvorjenju, imajo pa na voljo nekaj strategij, s katerimi lahko vsaj delno premoščajo to omejenost: popravljanja, ponavljanja, podaljševanje zlogov, diskurzni označevalec eee, krajši premori, govorci lahko napovejo in utemeljijo daljši premor v pogovoru ipd.

• Socialna dimenzija – pri analizi diskurznih označevalcev ugotavljam, da se nekateri rabijo predvsem z namenom, da govorec preverja pozornost in zainteresiranost sogovornika, sogovornik pa pozornost in zainteresiranost potrjuje, da sogovorniki tudi z diskurznimi označevalci gradijo pozitivno, harmonično ozračje diskurza, da se z diskurznimi označevalci obračajo drug na drugega, skušajo pritegniti pozornost, ohranjati stik ipd. Vse to lahko interpretiramo kot del socialne dimenzije diskurza.

• Psihološka dimenzija – analize nas opozorijo tudi na dejavnike, ki ne izhajajo iz družbenih razmerij med sogovorniki, ampak predvsem iz posameznika, njegovih psiholoških značilnosti, zaradi miselnih procesov, ki jih opravlja govorec med govorjenjem itd. Sem štejem primere, ko govorec izraža svoj odnos do vsebine npr. z diskurznimi označevalci (no, aja, aha ipd.), pri popravljanjih pa je ta dimenzija razkrita prek miselnih procesov, ki potekajo med tvorjenjem diskurza: govorec spremeni strategijo, opazi, da je naredil napako in jo popravi, bolj mejno v tem sklopu je zarekanje, ki bi morda že napol sodilo v fiziološko dimenzijo.

• Metadiskurzivna dimenzija v ožjem pomenu – sogovornika se morata skozi diskurz sporazumeti tudi o poteku diskurza: kdo in kdaj bo prevzel vlogo, kaj bo tema pogovora, kdaj in ali želita spremeniti temo pogovora ali končati pogovor... V analizah nas na to dimenzijo opozorijo nekateri diskurzni označevalci, s katerimi govorec nakaže, da želi nadaljevati ali prevzeti vlogo, označevalci, s katerimi nakaže, da želi spremeniti temo ali zaključiti pogovor, jezikovna sredstva, s katerimi opozori na premor v pogovoru ipd. Tudi mnoge prekinitve izjave so posledica usklajevanja menjavanja vlog. Veliko diskurznih označevalcev ima tudi povezovalno vlogo, sogovornika se z njimi navezujeta na preteklo vsebino ali napovedujeta prihodnjo vsebino. Navedene vidike lahko označimo za metadiskurzivne v ožjem pomenu, mogoče pa jih je videti tudi kot presek dela časovnih, socialnih in psiholoških dejavnikov, saj je organiziranje poteka diskurza po eni strani stvar interakcije in odnosov med sogovornikoma, po drugi strani pa izraz posameznikovih želja, namer ipd., povezovanje diskurza pa pomaga k orientaciji po diskurzu v času.

Dejstvo, da pri mnogih jezikovnih sredstvih ali strukturah ne moremo reči, da so v neki rabi samo v pragmatični vlogi ali samo del propozicijske vsebine, ampak je meja marsikje nejasna, kaže, da teh dimenzij ne smemo preslikati v besedilo na način, da bi ugotavljali, da je raba nekega jezikovnega sredstva ali strukture izraz samo socioloških dejavnikov ali raba drugega izraz samo psiholoških ipd. Menim, da moramo socialne, psihološke, časovne, predstavne in druge dejavnike razumeti kot procese, ki potekajo hkrati, ki so drug z drugim povezani in kot celota hkrati vplivajo na izbiro jezikovnih sredstev in struktur oziroma na jezikovno rabo.

Če želimo rezultate te naloge videti v okviru tradicionalnega jezikoslovja, moramo razjasniti razmerje med analizo diskurza in tradicionalnim jezikoslovjem, ki pa je vsaj v slovenskem prostoru nejasno in nedorečeno. V diskusiji te naloge tega seveda ni mogoče spremeniti, za videnje uporabnosti rezultatov tudi v tradicionalnem jezikoslovju pa nekaj osnovnih misli: predmet tradicionalnega jezikoslovja je predvsem jezik kot sistem, predmet analize diskurza predvsem raba tega sistema. Ali lahko tudi v sami rabi odkrijemo procese, pravila ali celo sistem, je najbrž temeljna naloga analize diskurza. Radovednost, kaj vse se dogaja ob tem, ko jezikovno komuniciramo, in spoznanje, da o tem še skoraj nič ne vemo, sta konec koncev eni glavnih spodbud za njen razvoj.

Če tako gledanje analizo diskurza in tradicionalno jezikoslovje razdružuje, pa sta seveda še kako tesno povezani prek predmeta raziskovanja. Tradicionalno jezikoslovje mora, če noče tvegati, da postanejo njegove razlage razlage mrtvega jezikovnega sistema, takega, ki ga nihče ne uporablja, izhajati iz žive besede, dejansko torej iz jezikovne rabe. In analiza diskurza seveda ne more preučevati jezikovne rabe ločeno od jezika (kot je očitno tudi v tej raziskavi). Še več, pravzaprav niti ni povsem jasne meje, kje se neha preučevanje jezika kot sistema in kje začne preučevanje rabe jezika, na kar nas med drugim opozarja prepletenost semantike in pragmatike, od katerih prvo štejemo k jezikovnemu sistemu, drugo k jezikovni rabi. Dopolnjevanje spoznanj obeh ved je tako vsekakor na mestu in v tej luči je mogoče tudi rezultate analiz v tej nalogi uporabiti pri preučevanju jezikovnega sistema.

8POVZETEK

Namen naloge je bil raziskati, katere koncepte analize diskurza bi bilo smiselno implementirati v razvoj sistemov strojnega simultanega prevajanja govora, da bi s tem premoščali ovire pri procesiranju značilnosti pogovora.

Pri pregledu razvoja na področju strojnega prevajanja ugotavljam, da pri tem ločijo več pristopov, od katerih se danes najbolj uveljavljajo statistični korpusni pristopi, pri katerih se jezikoslovno vedenje vključuje v obliki označevanja korpusa, ali tudi hibridni pristopi. Ločiti moramo med sistemi strojnega prevajanja pisnih besedil in sistemi strojnega simultanega prevajanja govora, kjer je treba poleg prevajanja opraviti tudi proces strojne razpoznave in sinteze govora, izredno različno pa je tudi besedilo, ki je produkt pisnega ali govorjenega diskurza. Implementacija sistemov strojnega prevajanja pisnega besedila v sisteme strojnega simultanega prevajanja govora tako ni posebno uspešna. Sistemi strojnega simultanega prevajanja govora se običajno omejijo na določeno komunikacijsko področje (pogosto pogovori v turizmu, za potrebe vojaških operacij, nekoliko redkeje klic v sili in podobne službe), saj tako dosežejo višjo uspešnost.

V slovenskem prostoru je kar nekaj centrov, kjer razvijajo govorne ali druge jezikovne tehnologije. V več centrih razvijajo razpoznavo in sintezo govora, ki ju tudi že vgrajujejo v različne aplikacije, seveda pa je zlasti pri razpoznavi tekočega govora nedvomno treba še veliko narediti za večjo uspešnost, še več pa pri naslednjem koraku, razpoznavi pogovornega govora. Sinteza govora je bolj uspešna, vseeno pa je tudi tu še precej prostora za izboljšanje, predvsem pri prozodiji. Prevajanje govorjenega besedila za slovenski jezik šele začenjamo razvijati, tako da o tej tehnologiji še ne najdemo objav, velika ovira pri tem je tudi pomanjkanje ustreznih jezikovnih virov, tj. enojezičnih ter dvo- ali večjezičnih poravnanih korpusov spontanih govorjenih besedil.

Pri primerjavi pisnega in govorjenega diskurza ugotavljam, da se razlike kažejo na vseh jezikovnih ravneh. Medtem ko je tradicionalno jezikoslovje temeljilo predvsem na raziskovanju pisnih besedil, se veliko raziskav spontanega govorjenega diskurza opravlja znotraj različnih smeri analize diskurza. Za slovenski jezik so te analize narejene predvsem za diskurz v razredu ali javni diskurz prek medijev ali za diskurz politikov ter za otroški govor, šele hkrati s to raziskavo se pojavljajo širše raziskave spontanega govora tudi v drugih vsakdanjih situacijah. Pogosto so raziskave usmerjene v različne pragmatične, diskurzivne vidike, nekajkrat je v središču zanimanja skladenjski vidik. Nobena od navedenih raziskav analize diskurza ni narejena z vidika uporabnosti v govornih tehnologijah. Glede na te sklepe v nadaljevanju sledim naslednjima temeljnima ciljema: predstaviti želim tiste koncepte analize diskurza, ki z jezikovnodiskurzivnega stališča odgovarjajo na probleme pri procesiranju spontanega govora, ki izhajajo iz značilnosti spontano tvorjenega besedila, ter preveriti moč izbranih konceptov v analizi vsakdanje jezikovne rabe na izbranem komunikacijskem področju, telefonskem posredovanju informacij v turizmu.

Pri obvladovanju problemov pri procesiranju spontanega govora, ki izhajajo iz značilnosti spontano tvorjenega besedila, se lahko naslonimo na nekatere koncepte konverzacijskih analiz. Te so med drugim veliko raziskovale strukturo pogovorov, na podlagi česar lahko govorjeno besedilo razdelimo na manjše smiselne in za tehnologijo obvladljive enote: sekcije, vloge, izjave... Natančneje definiram izjavo, ki je temeljna enota za procesiranje spontano tvorjenega govorjenega besedila. Koncepta tematskih sklopov in bližnjih parov samo na kratko predstavim in ju ne raziskujem podrobneje v praktičnem delu.

Pri nadaljnjem raziskovanju iščem, ali lahko v izjavah ločimo jezikovna sredstva, ki so manj pomembna za posredovanje informacij. Oprem se na raziskave diskurznih označevalcev in pri primerjavi teh opazim, da v različnih raziskavah ločijo med ravnema diskurza, ki ju sicer različno poimenujejo, a ju lahko tudi vzporejamo: to sta propozicijska vsebina in pragmatična vloga (ali tudi metadiskurz, proceduralni pomen, komunikacijska vloga ipd.). V nadaljevanju osredotočim pozornost na nekatera jezikovna sredstva in strukture, ki so običajno rabljene predvsem v pragmatični vlogi: (1) Koncept diskurznih označevalcev zajame veliko za spontan govorjeni diskurz značilnih izrazov, katerih vloga je v tradicionalnem jezikoslovju malo raziskovana. Ti izrazi pogosto izstopajo iz govorjenega besedila, saj so sintaktično-semantično le ohlapno vpeti vanj, po drugi strani pa jim raziskovalci pripisujejo pomembno kontekstno-povezovalno vlogo. (2) Popravljanja nam pomagajo pojasniti značilnosti strukture spontano tvorjenih izjav. Z označevanjem dela besedila, ki je popravljeno, lahko izločimo tudi tisti del, ki ni potreben za posredovanje propozicijske vsebine.

Za praktični del raziskave uporabim korpus telefonskih pogovorov v turizmu Turdis-1, ki smo ga predvsem za namene te raziskave snemali na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru (FERI). Korpus vključuje 30 pogovorov s povprečno dolžino 3,5 min. in skupno dolžino 106 minut, merjeno v besedah šteje korpus 15.163 besed. Polovica pogovorov je z različnimi turističnimi agencijami, četrtina s turistično pisarno in četrtina s hotelskima recepcijama. Način snemanja je ob vnaprejšnjem privoljenju vseh govorcev potekal tako, da je kolikor mogoče ohranil naravni kontekst te vrste pogovorov. Pogovori so transkribirani in segmentirani s programom Transcriber po načelih, ki deloma sledijo priporočilom EAGLES in nekaterim načelom prepisovanja govornih baz tipa Broadcast News. Format transkripcij je v osnovi XML, kot ga tvori Transcriber, za ilustrativno gradivo v nalogi je večina teh oznak odstranjenih.

Pri analizi uvodnih in zaključnih sekcij ugotovim, da praviloma vključujejo veliko tipskih, ponavljajočih se fraz ali dejanj.

Analiza izrazov, ki jih označim za diskurzne označevalce, pokaže, da njihovo rabo uravnavajo naslednji dejavniki: predstavni pomen, ki ga lahko ima večina od analiziranih izrazov; povezovalnost, saj analizirani izrazi lahko vzpostavljo različne povezave z vsebino preteklega ali prihodnjega diskurza; odnos med sogovornikoma, saj analizirani izrazi omogočajo, da sogovornika vzdržujeta stik, pozitivno ozračje diskurza oz. preverjata in zagotavljata pozornost in zainteresiranost za diskurz; odnos govorca do propozicijske vsebine, ki ga lahko govorci izražajo z nekaterimi diskurznimi označevalci; ali organiziranje diskurza, pri čemer si govorci pomagajo z nekaterimi diskurznimi označevalci, tako da z njimi nakazujejo, kdaj želijo prevzeti ali nadaljevati vlogo oziroma ali in kdaj želijo zaključiti posamezen tematski sklop ali pogovor. Analizirani izrazi v vlogi diskurznih označevalcev imajo značilen položaj večinoma ob mejah izjav in značilno zaporedje sopojavljanja, če jih je rabljenih več skupaj. Zajemajo skoraj 14 % vseh besed v korpusu.

Popravljanja najprej definiram kot strategijo tvorjenja diskurza, pri kateri je znotraj iste vloge govor prekinjen in govorec se vrne nazaj po sintagmatski osi (lahko tudi samo za en fonem ali pa po drugi strani za daljšo obliko-skladenjsko enoto), da jo uskladi s spremenjeno strategijo, popravi napako ali težave pri izrekanju. V korpusu Turdis-1 je popravljanje izvedeno v približno 8 % izjav, največkrat zaradi spremembe strategije – približno 70 %, okoli 20 % popravljanj je zaradi težav pri izgovorjavi in 5 % zaradi napake. Detektiranje popravljanj npr. pri jezikovnih modelih za razpoznavo govora, še veliko bolj pa pri prevajanju govorjenega besedila, bi bilo zelo koristno, saj bi v prevodu želeli ohraniti samo popravek, ne pa tudi popravljenega dela besedila.

V diskusiji o rezultatih predlagam, da se predstavljene in analizirane koncepte v razvoj sistemov strojnega simultanega prevajanja govora vključuje v obliki atributov za označevanje korpusnega gradiva. Z analizo strukture pogovorov smo pri tem dobili temeljne strukturne enote za označevanje (izjave, vloge, uvodno in zaključno sekcijo). Z atributom diskurznih označevalcev izločimo izraze: 1. ki zajemajo skoraj 14 % besed v korpusu, 2. ki najmanj prispevajo k propozicijski vsebini, 3. katerih raba je jezikovno-kulturno pogojena in jih je pri prevodu v tuji jezik treba ustrezno obravnavati, 4. ki stojijo večinoma ob mejah izjav in lahko s tem pomagajo pri strojni segmentaciji, 5. ki lahko ob bolj ambiciozno zastavljeni tehnologiji pomagajo pri orientaciji po besedilu in po diskurzu. Z analizo popravljanj definiram poseben, retrogarden del spontano tvorjene izjave, ki ga je treba pri nadaljnjem procesiranju izločiti, saj je lahko sicer zaradi svoje nezaključenosti moteč, ne samo nepotreben za posredovanje propozicijske vsebine.

Z vidika analize diskurza strnem rezultate v sklep, da so se v tej raziskavi kot dejavniki, ki pomembno vplivajo na jezikovno rabo, pokazali naslednji: zunanje okoliščine, časovni, socialni, psihološki in metadiskurzivni dejavniki v ožjem pomenu (ki jih lahko vidimo tudi kot presek dela časovnih, socialnih in psiholoških dejavnikov). Te dejavnike je treba videti kot procese, ki potekajo hkrati, ki so drug z drugim povezani in kot celota hkrati vplivajo na jezikovno rabo.

Opravljeno delo odpira mnogo možnosti za nadaljnje raziskave v začrtani smeri, npr. delitev jedrne sekcije pogovorov na tematske sklope, analizo bližnjih parov, dopolnjevanje seznama diskurznih označevalcev in dodatno analizo rabe analiziranih diskurznih označevalcev v drugem gradivu, kategoriziranje drugih podobnih skupin izrazov ali tudi nadaljnje kategoriziranje izrazov, ki jih označim kot diskurzne označevalce, npr. glede na komunikacijske vloge, analizo in označevanje ponavljanj, oblikoskladenjskih neujemanj in drugih netekočnosti itd., vendar bi prej kot to želeli preveriti nekaj drugega: 1. ali lahko z dosedanjimi rezultati pripomoremo k uspešnejšemu procesiranju spontanega govora kot samo s tradicionalnimi korpusnimi atributi (s tem mislim predvsem morfo-sintaktične oznake), 2. ali lahko v začrtani smeri pokrijemo jezikoslovne informacije o značilnostih spontanega govora dovolj celostno, da s tem podpremo uspešen sistem strojnega simultanega prevajanja govora. Oboje pa bomo lahko preverili šele s prvim delujočim testnim sistemom strojnega simultanega prevajanja govora.

9LITERATURA IN VIRI

9.1Seznam literature

1. Aiello, D., L. Cerrato, C. Delogu, A. Di Carlo, 1999. The Acquisition of a Speech Corpus for Limited Domain Translation. V: Proceedings of Eurospeech 1999, Budimpešta.

2. Allwood, J., J. Nivre, E. Ahlsen, 1990. Speech management: On the non-written life of speech. Nordic Journal of Linguistics 13/1.

3. Arnold, D., L. Balkan, S. Meijer, R. L. Humphreys, L. Sadler, 1994. Machine translation: an introductory guide. London: NCC Blackwell.

4. Arranz, V., N. Castell, J. Gimenez, H. Ney, N. Ueffing, 2004a. Description of language resources used for experiments. http://www.lc-star.com/archive.htm.

5. Arranz, V., N. Castell, J. Gimenez, A. Moreno, 2004b. Lexica and Corpora for Speech-to-Speech Translation Technologies. http://www.lc-star.com/archive.htm.

6. Austin, John L., 1990. Kako napravimo kaj z besedami. Ljubljana: ŠKUC: Filozofska fakulteta, zbirka Studia humanitatis.

7. Beaugrande, Robert Alain de, Dressler, Wolfgang Ulrich, 1992. Uvod v besediloslovje. Prevedli Aleksandra Derganc in Tjaša Miklič. Ljubljana: Park.

8. Bešter, M., 1994. Tip besedila kot izrazilo sporočevalčevega namena. Uporabno jezikoslovje 1994, 2. str. 44-52.

9. Blanche-Benveniste, Claire, 1991. Le francais parle. Etudes grammaticales. Paris: CNRS.

10. Burger, S., L. Besacier, P. Coletti, F. Metze, C. Morel, 2001. The NESPOLE! VoIP Dialogue Database. V: Proceedings of EuroSpeech’01. Aalborg, Danska.

11. Casacuberta, F., D. Llorens, C. Martinez, S. Molau, F. Nevado, H. Ney, M. Pastor, D. Pico, A. Sanchis, E. Vidal, J. M. Vilar, 2001. Speech-to-Speech Translation Based on Finite-State Transducers. V: Proceedings http://citeseer.ist.psu.edu/casacuberta01speechtospeech.html. 

12. Clark, Herbert H., 2002. Speaking in time. Speech Communication 36. 5-13.

13. Coulthard, M., 1985. An introduction to discourse analysis. London: Longman.

14. Fraser, Bruce, 1996. Pragmatic markers. Pragmatics 6/2. 167-190.

15. Fraser, Bruce, 1999. What are discourse markers? Journal of Pragmatics 31. 931-952.

16. Frederking, R., A. Rudnicky, C. Hogan, 1997. Interactive Speech Translation in the DIPLOMAT project. V: Proceedings of Spoken Language Translation workshop, ACL-97. Madrid, Španija.

17. Frederking, R.E., A. W. Black, R. D. Brown, J. Moody, E. Steinbrecher, 2002. Field Testing the Tongues Speech-to-Speech Machine Translation System. V: Proceeding of LREC’02 Conference. Kanarski otoki.

18. Gnamuš Kunst, O., 1983. Govorno dejanje  družbeno dejanje, Komunikacijski model jezikovne vzgoje. Ljubljana: Pedagoški inštitut pri Univerzi Edvarda Kardelja Ljubljana.

19. Gorjanc, V., 2002. Jezikoslovna načela gradnje računalniških besedilnih zbirk strokovnih jezikov. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

20. Gorjanc, V., 1998. Konektorji v slovničnem opisu znanstvenega besedila. SR XLVI/4. 367388.

21. Grice, J. Paul, 1975. Logic and conversation. V: Davidson, Donald, Harman, Gilbert (ur.), The Logic of Grammar. Encino, CA, pp. 64–75.

22. Grice, J. Paul, 1989. Studies in the ways with words. Cambridge, MA: Harvard University Press.

23. Halliday, M.A.K. 1994. Introduction to functional grammar. London: Arnold.

24. Hoege, H., 2002. Project Proposal TC-STAR - Make Speech to Speech Translation Real. In: Rodrigues, M. G., Suarez Araujo, C. P. (ur.): Third International Conference on Language Resources and Evaluation. 136-142.

25. Hozjan, V., Z. Kačič, 2003. Context-independent multilingual emotion recognition from speech signals. International Journal of Speech Technology 6/3. 289-299.

26. Hribar, N., 2001/02. Vprašanje skladenjske zapletenosti povedi v govorjenem jeziku politikov. Jezik in slovstvo 47/7-8. 315-329.

27. Hutchins, John W., 2003. Machine translation: half a century of research and use. Avila, Spain: UNED summer school.

28. Hyland, Ken, 1998. Persuasion and context: The pragmatics of academic metadiscourse. Journal of Pragmatics 30. 437-455.

29. Ifantidou, Elly, 2005. The semantics and pragmatics of metadiscourse. Journal of Pragmatics 37/9. 1325-1353.

30. Ilc, G., 2001/02. Televizijski športni komentar – diskurzivna analiza. Jezik in slovstvo 47/7-8. 303-313.

31. Imperl, B., Sket, G., 2002. M-Vstopnica – uporaba avtomatskega razpoznavanja govora v praksi. V: Informacijska družba IS'2002: Jezikovne tehnologije. 116-120.

32. Jefferson, G., 1975. Error correction as an interactional resource. Language in Society 3/2. 181-199.

33. Jefferson, G., 1983. On exposed and embeded correction in conversation. Studium Linquistik, 14, 58-68.

34. Kačič, Z., B. Horvat, 1998. Izgradnja infrastrukture potrebne za razvoj govorne tehnologije za slovenski jezik. V: Informacijska družba IS'1998: Jezikovne tehnologije za slovenski jezik. 100-104.

35. Kaluža, L., 1977a. Govor na Radiu Ljubljana (shematični prikaz). JiS 23/1. 21-23.

36. Kaluža, L., 1977b. Govor na Radiu Ljubljana (nadaljevanje in konec). JiS 23/2. 47-49.

37. Kay, M., J. M. Gawron, P. Norvig, 1994. Verbmobil: A Translation System for Face-to-Face Dialog. Center for the study of language and information, ZDA.

38. Kotnik, B., D. Vlaj, B. Horvat, 2003. Efficient noise robust feature extraction algorithms for distributed speech recognition (DSR) systems. International Journal of Speech Technology 6/3. 205-219.

39. Kovačič, I. (ur.), 1994a. Analiza diskurza. Ljubljana: Društvo za uporabno jezikoslovje.

40. Kovačič, I., 1994b. Odzivnost kot eno izmed temeljnih načel v organizaciji pogovora. Uporabno jezikoslovje, 2. 118-132.

41. Krajnc, M., 2004. Besediloskladenjske značilnosti javne govorjene besede (na gradivu mariborščine). Slavistična revija 52/4. 475-498.

42. Krajnc, M., 2005. Besedilne značilnosti javne govorjene besede: Na gradivu sej mariborskega Mestnega sveta. Maribor: Zora.

43. Kranjc, S., 1995. Razvoj govora predšolskih otrok. Magistrska naloga. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

44. Kranjc, S., 1996/97. Govorjeni diskurz. JiS, 42/7. 307-319.

45. Kranjc, S., 1998a. Skladnja otroškega govora od prvega do tretjega leta. Doktorska naloga. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

46. Kranjc, S., 1998b. Posrednost in neposrednost v otrokovem govoru. V: Jezik za danes in jutri. Ljubljana: Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije. 248-257.

47. Kranjc, S., 1999. Razvoj govora predšolskih otrok. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.

48. Kurematsu, A., Akegami, Y., Burger, S., Jekat, S., Lause, B., MacLaren, V., Oppermann, D., Schultz, T., 2000. Verbmobil Dialogues: Multifaced Analysis. V: Proceedings of the International Conference of Spoken Language Processing.

49. Lavie, A., L. Levin, P. Zhan, M. Taboada, D. Gates, M. Lapata, C. Clark, M. Broadhead, A. Waibel, 1997. Expanding the Domain of a Multi-lingual Speech-to-Speech Translation System. V: Proceedings of the Workshop on Spoken Language Translation. Karlsruhe.

50. Levelt, W. J. M., 1983. Monitoring and self-repair in speech. Cognition 14. 41-104.

51. Levin, L., Gates, D., Lavie, A., Waibel, A., 1998. An interlingua based on domain actions for machine translation of task-oriented dialogues. V: Proceedings of the Interanational conference on spoken language processing. 1155-1158.

52. Levin, L., A. Lavie, M. Woszczyna, D. Gates, M. Gavalda, D. Koll, A. Waibel, 2000. The JANUS-III Translation System: Speech-to-Speech Translation in Multiple Domains. Machine Translation 15. 3-25.

53. Levinson, Stephen, 1983. Pragmatics. Cambridge University Press, Cambridge.

54. Lickley, Robin J., 1994. Detecting disfluency in spontaneous speech. PHD thesis. University of Edinburgh.

55. Mana, N., R. Cattoni, E. Pianta, F. Rossi, F. Pianesi, S. Burger, 2004. The Italian NESPOLE! Corpus: a Multilingual Database with Interlingua Annotation in Tourism and Medical Domains. V: Proceedings of 4^th International Conference LREC’04. Lizbona, Portugalska.

56. Mana, N., S. Burger, R. Cattoni, L. Besacier, V. MacLaren, J. McDonough, F. Metze, 2003. The NESPOLE! VoIP Multilingual Corpora. V: Proceedings of Eurospeech’03. Ženeva, Švica.

57. Markič, J., 1999. Simultano tolmačenje. Uporabno jezikoslovje 7/8. 170-177.

58. Metze, F., C. Langley, A. Lavie, J. McDonough, H. Soltau, A. Waibel, S. Burger, K. Laskowski, L. Levin, T. Schultz, F. Pianesi, R. Cattoni, G. Lazzari, N. Mana, E. Pianta, L. Besacier, H. Blanchon, D. Vaufreydaz, and L. Taddei, 2002. The NESPOLE! speech-to-speech translation system. V: Proceedings of the Second International Conference on Human Language Technology Conference.

59. Modrijan, N., 2004. Korpusni pristop pri analizi naslavljanja. V: Informacijska družba IS'2004: Jezikovne tehnologije. 26-34.

60. Overstreet, Maryann, 2005. And stuff und so: Investigating pragmatic expressions in English and German. Journal of Pragmatics 37. 1845-1864.

61. Perrin, L., D. Deshaies, C. Paradis, 2003. Pragmatic functions of local diaphonic repetitions in conversation. Journal of Pragmatics 35. 1843-1860.

62. Pirih Svetina, N., 1999/00. Analiza šolske ure pouka književnosti po modelu analize govorjenega diskurza. Jezik in slovstvo 45/1-2, str. 5-18.

63. Pisanski, Agnes, 2001. Koncept metabesedilnih elementov v uporabnem jezikoslovju. Vestnik 35/1-2. 283-292.

64. Pisanski, Agnes, 2002. Analiza nekaterih metabesedilnih elementov v slovenskih znanstvenih člankih v dveh časovnih obdobjih. SR 50/2. 183-197.

65. Pisanski Peterlin, Agnes, 2005. Konvencije rabe metabesedilnih elementov. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za anglistiko in amerikanistiko.

66. Pomerantz, Anita, B. J. Fehr, 1997. Conversation analysis: An approach to the study of social action as sense making practices. V: van Dijk, T. A. (ur.), 1997. Discourse as social interaction. London: Sage.

67. Popović, M., 1999. Kako se konferenčni tolmač pripravlja na svoje delo? Uporabno jezikoslovje 7/8. 178-183.

68. Redeker, G., 1990. Ideational and pragmatic markers of discourse structure. Journal of Pragmatics 14. 367-381.

69. Reithinger, N., 1994. Verbmobil: Some experiments in speech act prediction. Tecnical report. Saarbruecken, DFKI GmbH.

70. Rojc, Matej, 2003. Časovo in pomnilniško optimalna struktura večjezičnega in poliglotskega sintetizatorja govora - arhitektura s končnimi stroji. Doktorska disertacija. Maribor: FERI.

71. Romih, M., Holozan, P., 2002. Slovensko-angleški prevajalni sistem. V: Informacijska družba IS’2002: Jezikovne tehnologije. Ur. Erjavec, T., Gros, J. Ljubljana: Institut Jožef Stefan. 167.

72. Rozman, R., D. M. Kodek, 2000. Govorna baza ŠTEVKE in raziskave robustnosti sistemov za razpoznavanje govora. V: Informacijska družba IS'2000: Jezikovne tehnologije. 75-78.

73. Rotovnik, T., M. Sepesy Maučec, B. Horvat, 2002. Uporaba algoritma ROVER pri razpoznavanju slovenskega govora. V: Informacijska družba IS’2002: Jezikovne tehnologije. Ur. Erjavec, T., Gros, J. Ljubljana: Institut Jožef Stefan. 58-62.

74. Schegloff, E., G. Jefferson, H. Sacks, 1977. The preference for self-corection in the organization of repair in conversation. Language 53/2. 361-382.

75. Schegloff, E., 1979. The relevance of repair to syntax-for-conversation. V: Givon, T. (ur.). Syntax and Semantics 12, Discourse and Syntax. New York: Academic Press. 261-286.

76. Schiffrin, D., 1987. Discourse markers. Cambridge: Cambridge University Press.

77. Schiffrin, D., 1994. Approaches to Discourse. Cambridge: Blackwell Publishers.

78. Schlamberger Brezar, M., 1998. Vloga povezovalcev v diskurzu. V: Jezik za danes in jutri. Ljubljana: Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije. 194-202.

79. Schourup, Lawrence, 1999. Discourse markers. Lingua 107. 227-265.

80. Schourup, Lawrence, 2001. Rethinking well. Journal of Pragmatics 33. 1025-1060.

81. Searle, John R., 1969. Speech acts: An essay in the philosophy of language. Cambridge: Cambridge University Press.

82. Sepesy Maučec, M., Z. Kačič, B. Horvat, 2004. Modeling highly inflected languages. Information Sciencies 166/1-4. 249-269.

83. Shriberg, E. E., 1994. Preliminaries to theory of speech disfluencies. PHD thesis. University of California at Berkeley.

84. Shum, B., L. Levin, N. Coccaro, J. Carbonell, K. Horiguachi, R. Isotani, A. Lavie, L. Mayfield, C. P. Rose, C. Van Ess-Dykema, A. Waibel, 1994. Speech-Language Integration in a Multi-lingual Translation System. V: Proceedings of AAAI Workshop on Integration of Natural Language and Speech Processing.

85. Sivec, B., 1998. Razčlemba utemeljevalnega diskurza v razredu. V: Jezik za danes in jutri. Ure. Inka Štrukelj. Ljubljana: Društvo za uporabno jezikoslovje. 203-215.

86. Skubic, Andrej, 1999. Ogled kohezijske vloge slovenskega členka. SR 47/2. 210-238.

87. Smolej, Mojca, 2001. Členek v slovenskem knjižnem jeziku: Pomenoslovni in skladenjski vidiki. Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

88. Smolej, Mojca, 2004a. Členki kot besedilni povezovalci. JiS 49/5. 45-57.

89. Smolej, Mojca, 2004b. Načini tvorjenja govorjenega diskurza – paradigmatska in sintagmatska os. V: Erika Kržišnik (ur.). Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem: členitev jezikovne resničnosti (Obdobja, Metode in zvrsti, 22). Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik.

90. Evropska komisija, 2005. Sporočilo o večjezičnosti. http://europa.eu.int/languages/sl/ document/74.

91. Stabej, M., 1998. Besedilnovrstna sestava korpusa FIDA. Uporabno jezikoslovje 6. 96-106.

92. Stabej, M., Vitez, P., 2000. KGB (korpus govorjenih besedil) v slovenščini. IS'2000: Jezikovne tehnologije. 79-81.

93. Stabej, M., 2003. Jezikovne tehnologije in jezikovno načrtovanje. Jezik in slovstvo 48/3-4. 5-18.

94. Stergar, Janez, 2003. Napovedovanje prozodičnih parametrov za samodejno tvorjenje slovenskega govora. Doktorska disertacija. Maribor: FERI.

95. Šef, T., A. Dobnikar, M. Gams, M. Grobelnik, 1998. Slovensko govoreči zaposlovalni agent na internetu. http://ai.ijs.si/mezi/sef.doc.

96. Štrukelj, I. (ur.), 1998. Jezik za danes in jutri. Zbornik referatov na II. kongresu. Ljubljana: Društvo za uporabno jezikoslovje.

97. Toporišič, J., 2000. Slovenska slovnica. Maribor: Založba Obzorja.

98. Trujillo, A., 1999. Translations engines: techniques for machine translation. London: Springer.

99. Tseng, Shu-Chuan, 1999. Grammar, prosody and speech disfluencies in spoken dialogues. PHD thesis. University of Bielefeld.

100. Ueffing, N., H. Ney, V. Arranz, N. Castell, 2002. D4.1 Overview of Speech Centered Translation. http://www.lc-star.com/archive.htm.

101. Ueffing, N, H. Ney, 2005. D4.5 Results on different structured language resources for speech-to-speech translation systems. http://www.lc-star.com/archive.htm

102. van Dijk, T. A. (ur.), 1997a. Discourse as structure and process. London: Sage.

103. Verdonik, D., 2003. Pragmatični vidik nesporazumov v komunikaciji. Magistrsko delo. Maribor: Pedagoška fakulteta Maribor.

104. Vershueren, J., 2000. Razumeti pragmatiko. Ljubljana: Založba /*cf.

105. Vesnicer, B., F. Mihelič, N. Pavešić, 2002. Sinteza z uporabo prikritih Markovovih modelov. V: Informacijska družba IS'2002: Jezikovne tehnologije. 28-32.

106. Vesnicer, B., F. Mihelič, N. Pavešić, 2004. Vrednotenje na prikritih Markovovih modelih temelječega sistema za umetno tvorjenje besedila. V: Informacijska družba IS’2004: Jezikovne tehnologije.

107. Vičič, J., T. Erjavec, 2002. Vsak začetek je težak: avtomatsko učenje prevajanja slovenščine v angleščino. V: Informacijska družba IS’2002. Jezikovne tehnologije. 20-27.

108. Vintar, Špela, 2001. Računalniška orodja za jezikoslovce in prevajalce. V. Orel, I. (ur.). 37. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Zbornik predavanj. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete. 319-332.

109. Vintar, Š., 2003. Uporaba vzporednih korpusov za računalniško podprto ustvarjanje dvojezičnih terminoloških virov. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

110. Vitez, P., A. Zwitter Vitez, 2004. Problem prozodične analize spontanega govora. Jezik in slovstvo 49/6. 3-24.

111. Wahlster, W. (ed.), 2000. Verbmobil: Foundations of Speech-to-Speech Translation. Berlin: Springer.

112. Waibel, A., A. Lavie, L. Levin, 1997. JANUS: A System for Translation of Conversational Speech. Kuenstliche Intelligenz. 11/4. 51-55.

113. Weinrich, Harald, 1993. Textgrammatik der deutschen Sprache. Manheim, Leipzig, Wien, Zuerich: Dudenverlag.

114. Wiebe, J., D. Farwell, D. Villa, R. Guillen, T. Hernden, R. Bruce, F. Ronquillo, 1994. Adapting Machine Translation Systems to Processing Dialog: A Feasibility Study. Year-End Report. Technical Report MCCS-94-275. Computing Researc Lab, New Mexico State University.

115. Wiebe, J., Farwell, D., Villa, D., Chen, J.L., Sinclaire, T., Sandgren, T., Stein, G., Zarazua, D., Ohara, T., 1996. Artwork: Discourse processing in machine translation of dialog. Technical Report MCCS96294, Computing Research Laboratory, New Mexico State University.

116. Wiebe, J., Farwell, D., Villa, D., O’Hara, T., McKeever, K., Sandgren, T., Payne, K., 1997. Artwork: Discourse processing in machine translation of dialog. Technical Report MCCS-96-294, Computing Research Laboratory, New Mexico State University.

117. Wilson, Deirdre, in D. Sperber, 1986. Relevance. Cambridge: Cambridge University Press.

118. Wilson, Deirdre, 2005. New directions for research on pragmatics and modularity. Lingua 115. 1129-1146.

119. Wong, S., 2001. Machine translation techniques.

http://www.fi.muni.cz/usr/wong/teaching/mt/notes/index.html

120. Zemljak, M., Z. Kačič, S. Dobrišek, J. Gros, P., Weiss, 2002. Računalniški simbolni fonetični zapis slovenskega govora. Slavistična revija, 50/2. 159-169.

121. Zemljarič Miklavčič, J., 2004. Taksonomija besedilnih tipov za gradnjo govornega korpusa. V: Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem: Členitev jezikovne resničnosti. Zbornik Mednarodnega simpozija Obdobja. Ljubljana: Center za slovensščino kot drugi/tuji jezik.

122. Zhang, Ying, 2003. Survey of Current Speech Translation Research. http://projectile.is.cs.cmu.edu/research/public/talks/speechTranslation/sst-survey-joy.pdf.

123. Žagar, Igor Ž., 1990. Nemoč ilokucijske moči (spremna beseda). V: J. L. Austin (1990). Kako napravimo kaj z besedami? Ljubljana: Založba Škuc, ZIFF, 159-200.

124. Žganec Gros, J., F. Mihelič, T. Erjavec, Š. Vintar, 2005. The VoiceTRAN Speech-to-Speech Comminocator. V: Proceedings of the 8th Intl. Conf. on Text, Speech and Dialogue, TDS 2005. Karlovy Vary, Češka republika. 379-384.

125. Žgank, A., M. Rojc, B. Kotnik, D. Vlaj, M. Sepesy Maučec, T. Rotovnik, Z. Kačič, A. Z. Markuš, B. Horvat, 2002. Govorno voden informacijski portal LentInfo – predodna analiza rezultatov. V: Informacijska družba IS’2002: Jezikovne tehnologije. Ur. Erjavec, T., Gros, J. Ljubljana: Institut Jožef Stefan. 72-78.

126. Žgank, A., T. Rotovnik, D. Verdonik, Z. Kačič, 2004. Baza Boradcast News za slovenski jezik (BNSI) in sistem za razpoznavanje tekočega govora. V: Informacijska družba IS'2004: Jezikovne tehnologije. 94-98.

127. Žibert, J., Mihelič, F., 2004. Development, Evaluation and Automatic Segmentation of lovenian Broadcast News Speech Database. V: Informacijska družba IS'2004: Jezikovne tehnologije. 72-79.

9.2Seznam spletnih strani

1. Alpineon:

www.alpineon.com

2. Amebis:

www.amebis.si

http://presis.amebis.si/prevajanje/index.asp

3. AT&T:

http://www.research.att.com/~srini/Projects/Anuvaad/home.html

4. C-STAR:

http://www.c-star.org/

http://www.c-star.org/main/english/cstar2/tech/janus.html

http://www.c-star.org/main/english/cstar2/

5. Digital Olympics:

http://www.eurochina2002.com/digital_olympics.html

6. EAGLES:

http://www.ilc.cnr.it/EAGLES96/spokentx/

7. EuTrans:

http://prhlt.iti.es/Projectes/EuTrans/EuTrans.html

http://www.hltcentral.org/usr_docs/project-source/eutrans/AR-99/index.htm

8. FIDA:

www.fida.net

9. FIDAPLUS:

www.fidaplus.net

10. IJS-ELAN, slovensko-angleški vzporedni korpus:

http://nl.ijs.si/elan/

11. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU:

http://bos.zrc-sazu.si/

12. Laboratorij za arhitekturo in procesiranje signalov, Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani:

http://laps.fri.uni-lj.si/Razno/laps.html

13. Laboratorij za digitalno procesiranje signalov, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru:

http://www.dsplab.uni-mb.si/Dsplab/index.php

14. Laboratorij za umetno zaznavanje, sisteme in kibernetiko, Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani:

http://luz.fe.uni-lj.si/

15. LC-STAR:

www.lc-star.com

16. NESPOLE!:

http://nespole.itc.it/

17. Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani:

http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/

18. Oddelek za prevajalstvo Filozofske fakultete v Ljubljani:

http://www.ff.uni-lj.si/prevajanje/

19. Odsek za inteligentne sisteme, Institut Jožef Stefan:

http://nl.ijs.si/

20. PF-STAR:

http://pfstar.itc.it

21. PRAAT:

http://www.fon.hum.uva.nl/praat/

22. TC-STAR:

http://www.tc-star.org/

23. Transcriber:

http://www.etca.fr/CTA/gip/Projets/Transcriber/-fr/user.html

24. Verbmobil:

http://verbmobil.dfki.de/overview-us.html

http://verbmobil.dfki.de/verbmobil/VM.English.Mail.30.10.96.html

9.3Viri

Priloga 1: Prepis pogovorov v korpusu Turdis-1

Priloga 2: Zgoščenka z zvočnimi datotekami in transkripcijami v programu Transcriber za korpus Turdis-1

Stvarno kazalo

A

analiza diskurza · 13, 14, 37, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 53, 54, 62, 63, 64, 72, 80, 160, 171, 172, 173, 174, 176, 178, 181

analiza diskurza ·

jezikovna pragmatika · 42, 43, 172

konverzacijska analiza · 14, 42, 45, 48, 49, 51, 63, 64, 68, 170, 176

B

besedilo · 14, 16, 17, 18, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 27, 29, 32, 33, 34, 35, 37, 39, 41, 46, 47, 48, 52, 54, 55, 56, 57, 58, 61, 62, 65, 66, 69, 73, 75, 76, 93, 102, 137, 138, 158, 159, 160, 163, 164, 167, 171, 174, 176, 177, 178

besedilo ·

govorjeno · 22, 41, 46, 68, 69, 173, 177

govorjeno ·

spontano govorjeno · 14, 22, 35, 36, 39, 46, 54, 172, 176

pisno · 37, 39, 40, 41, 45, 46, 55, 170, 176

pisno ·

nespontano pisno · 46

površinsko · 48, 163, 167, 171

bližnji par · 42, 51, 68, 80, 161, 170, 172, 177, 178

bližnji par ·

drugi del bližnjega para · 51, 64, 161

prvi del bližnjega para · 51

D

diskurz · 14, 37, 42, 43, 45, 47, 48, 52, 54, 57, 59, 60, 61, 62, 63, 67, 68, 87, 92, 93, 98, 107, 114, 125, 135, 136, 142, 147, 148, 151, 152, 153, 160, 161, 171, 173, 174, 176, 177, 178

diskurz ·

govorjeni · 14, 42, 43, 46, 54, 57, 59, 160, 176

spontan govorjeni · 13, 14, 37, 39, 41, 42, 43, 44, 46, 54, 67, 68, 69, 97, 156, 160, 176, 177

pisni · 37, 39, 43, 46, 57, 61, 62, 176

pisni ·

nespontan pisni · 39, 43

diskurzni označevalec · 14, 45, 50, 51, 62, 66, 68, 69, 74, 76, 80, 82, 84, 85, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 101, 102, 103, 104, 105, 107, 108, 110, 111, 112, 114, 116, 117, 122, 124, 125, 127, 128, 130, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 138, 139, 141, 142, 143, 144, 145, 146, 147, 149, 151, 152, 153, 154, 155, 157, 159, 161, 162, 163, 164, 166, 167, 171, 172, 173, 174, 177, 178

aha · 4, 14, 39, 57, 61, 80, 87, 96, 103, 105, 106, 110, 116, 128, 146, 147, 149, 151, 152, 153, 154, 171

aja · 4, 14, 61, 80, 87, 97, 101, 146, 151, 152, 153, 154, 155, 171

dobro · 4, 14, 80, 84, 87, 95, 102, 129, 146, 149, 151, 152, 153, 154, 171

eee · 4, 14, 39, 64, 80, 82, 87, 95, 102, 116, 123, 129, 135, 144, 145, 151, 152, 153, 154, 157, 161, 162, 165, 166, 171

glejte · 4, 14, 80, 87, 95, 122, 135, 145, 151, 152, 154, 171

ja · 4, 14, 39, 61, 80, 82, 84, 87, 96, 102, 105, 106, 110, 111, 116, 122, 125, 128, 135, 145, 146, 147, 149, 151, 152, 153, 154, 155, 165, 166, 171

mhm · 4, 14, 39, 80, 87, 103, 105, 106, 110, 146, 147, 149, 151, 152, 153, 154, 171

mislim · 4, 14, 61, 80, 87, 138, 151, 152, 154, 155, 165, 166, 171

ne? · 4, 14, 80, 87, 96, 110, 135, 149, 151, 152, 153, 154, 165, 171

no · 4, 14, 39, 57, 80, 87, 102, 116, 122, 129, 145, 151, 152, 153, 154, 165, 171

okej · 4, 14, 80, 84, 87, 102, 146, 149, 151, 152, 153, 154, 155, 171

oporni signal · 14, 50, 73, 75, 80, 87, 88, 89, 93, 94, 95, 96, 97, 101, 105, 106, 107, 110, 111, 117, 119, 124, 150, 154, 155, 171

prav · 4, 14, 80, 84, 87, 151, 152, 153, 154, 171

v redu · 4, 14, 80, 84, 87, 151, 152, 153, 154, 171

veste · 4, 14, 80, 87, 151, 152, 154, 155, 171

zdaj · 14, 57, 80, 87, 96, 102, 116, 122, 135, 145, 151, 152, 154, 165, 171

G

govor · 22, 23, 24, 29, 32, 40, 41, 42, 43, 45, 46, 50, 51, 52, 54, 60, 64, 65, 66, 67, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 106, 110, 122, 148, 161, 162, 163, 164, 171, 176, 178

pogovorni · 13, 14, 23, 29, 36, 37, 40, 41, 42, 44, 63, 68, 176

spontani · 23, 24, 35, 42, 43, 53, 63, 117, 170, 171, 176, 178, 184

tekoči · 27, 33, 36, 176

govorec · 23, 24, 25, 26, 29, 35, 39, 46, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 58, 59, 64, 65, 66, 67, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 84, 88, 89, 90, 92, 93, 94, 98, 99, 100, 101, 104, 105, 106, 107, 108, 110, 111, 112, 113, 116, 117, 118, 120, 121, 122, 125, 127, 128, 130, 132, 135, 137, 138, 139, 142, 146, 147, 148, 152, 153, 155, 156, 157, 158, 159, 160, 161, 162, 163, 164, 165, 166, 167, 170, 171, 173, 174, 177, 178

govorna baza · 35, 72, 73, 177

govorne tehnologije · 12, 13, 16, 28, 33, 42, 43, 51, 52, 53, 146, 156, 164, 171, 176, 180

govorni dogodek · 45, 46

govorno dejanje · 46, 47, 48, 57, 68

H

hkratni govor · 23, 39, 50, 71, 73, 75, 85, 88, 153, 169, 171

hkratni govor ·

netekmovalni · 50

tekmovalni · 50

I

interpretacija · 40, 48, 57, 60, 64, 68, 93, 137, 139, 172

izjava · 24, 25, 40, 47, 48, 50, 51, 54, 57, 58, 59, 60, 61, 64, 65, 68, 69, 73, 74, 75, 77, 80, 81, 83, 85, 87, 90, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 101, 102, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 114, 115, 118, 119, 120, 122, 124, 127, 130, 132, 133, 134, 137, 138, 139, 141, 143, 144, 145, 146, 148, 151, 152, 153, 154, 156, 157, 160, 161, 164, 170, 171, 172, 173, 174, 177, 178

izjava ·

nedokončana · 39, 74, 75, 165, 172

izrek · 42, 47, 51

J

jezik · 16, 17, 18, 20, 25, 26, 40, 41, 42, 46, 47, 48, 56, 66, 74, 169, 170, 172

angleški · 57

ciljni · 17, 18, 20, 21, 22, 23, 24, 32, 41

govorjeni · 42, 43, 180

materni · 25, 26

nemški · 40

pregibni · 156

slovenski · 12, 14, 32, 34, 35, 36, 42, 44, 55, 56, 62, 172, 176, 180, 184, 185, 186

tuji · 72, 75, 76, 178, 183, 184

vhodni · 16, 17, 18, 20, 21, 32

jezikoslovje · 13, 14, 20, 22, 35, 37, 41, 42, 45, 56, 169, 173

računalniško · 16, 19

tradicionalno · 13, 42, 43, 47, 55, 67, 69, 172, 174, 176, 177

jezikovna raba · 13, 14, 42, 44, 45, 46, 47, 80, 83, 152, 169, 172, 173, 174, 176, 178

jezikovni viri · 13, 19, 28, 30, 34, 35, 36, 52, 70, 170, 176

jezikovni viri ·

govorni · 29

K

kontekst · 14, 20, 35, 39, 40, 45, 48, 49, 54, 58, 65, 81, 127, 160, 167, 177

kontekst ·

aktualiziran · 45, 47, 48, 59, 74, 87, 160, 161, 162

jezikovni · 24, 45, 47, 83

nejezikovni · 45, 47

korpus · 14, 16, 20, 21, 25, 29, 34, 35, 40, 41, 44, 53, 59, 68, 70, 71, 72, 73, 75, 76, 80, 82, 83, 84, 85, 87, 90, 92, 94, 95, 97, 98, 100, 102, 104, 107, 111, 113, 114, 116, 117, 122, 124, 126, 127, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 137, 138, 139, 141, 144, 146, 147, 148, 151, 152, 153, 154, 155, 157, 164, 165, 166, 167, 170, 171, 172, 173, 176, 177, 178

korpus ·

dvo- ali večjezični · 28, 35, 36, 176

enojezični · 35

fraz · 29, 35

govorni · 13, 14, 22, 23, 24, 25, 26, 28, 29, 30, 34, 35, 52, 53, 68, 158

poravnani · 20, 26, 28, 29, 30, 34, 35, 36, 176

referenčni · 34

učni · 29

M

menjavanje vlog · 48, 51, 57, 61, 66, 88, 96, 97, 101, 105, 117, 122, 130, 135, 138, 146, 153, 157, 160, 167, 169, 172, 174

N

naslovnik · 39, 47, 57, 58, 59, 60, 173

netekočnost · 14, 40, 41, 67, 170, 171, 178

P

paradigmatsko · 43, 63, 156, 160, 173

pogovor · 14, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 31, 39, 40, 41, 42, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 57, 58, 62, 63, 64, 65, 70, 71, 73, 74, 76, 77, 78, 80, 82, 83, 84, 85, 89, 90, 93, 97, 107, 119, 120, 125, 126, 135, 151, 160, 171, 172, 173, 174, 176, 177, 178

pogovor ·

telefonski · 14, 25, 38, 46, 49, 50, 68, 70, 71, 72, 80, 155, 177

pogovora · 172, 176, 178

3)pomen · 17, 20, 39, 40, 42, 47, 48, 55, 56, 58, 60

predstavni · 59, 61, 62, 68, 69, 89, 90, 91, 92, 97, 98, 111, 151, 171, 177

proceduralni · 59, 61, 62, 177

ponavljanje · 14, 22, 39, 40, 62, 66, 76, 157, 158, 166, 167, 170, 172, 173, 178

popravljanje · 14, 22, 39, 45, 68, 69, 76, 80, 119, 153, 156, 157, 158, 159, 160, 163, 164, 165, 166, 167, 171, 172, 173, 177, 178

popravljanje ·

popravek · 163, 164, 166, 167, 178

popravljalno sredstvo · 164, 165, 166, 167

popravljeno · 69, 76, 157, 159, 164, 165, 166, 167, 171, 177, 178

prekinitev · 158, 159, 160, 161, 162, 163, 164, 165, 166, 167, 174

pragmatična vloga · 61, 62, 67, 69, 87, 88, 89, 92, 93, 94, 97, 98, 105, 107, 110, 111, 117, 124, 125, 130, 131, 132, 137, 138, 141, 147, 151, 171, 172, 174, 177

pragmatični pomen · 69

predstavna vloga · 69

prekrivajoči govor · 39

prenosnik · 37, 45

govorni · 39, 46

pisni · 39, 43, 46

propozicijska vsebina · 56, 58, 62, 84, 87, 89, 92, 104, 111, 124, 130, 137, 139, 141, 142, 143, 144, 147, 153, 162, 163, 171, 174, 177, 178

psiholingvistika · 63, 65

S

segment · 24, 53, 54

sekcija · 68, 72, 73, 75, 170, 177

jedrna · 170, 172, 178

uvodna · 14, 49, 68, 80, 119, 170, 171, 177, 178

zaključna · 14, 49, 68, 80, 170, 171, 177, 178

simultani govor · 50

sintagmatsko · 43, 63, 156, 157, 158, 159, 160, 161, 163, 164, 171, 173, 178

sistem dialoga · 27, 51, 68

sistem strojnega simultanega prevajanja govora · 12, 13, 14, 16, 31, 32, 33, 34, 35, 37, 39, 40, 41, 43, 44, 45, 63, 68, 69, 169, 170, 172, 176, 178

sistem strojnega simultanega prevajanja govora ·

prevajalnik govorjenega besedila · 22

razpoznavalnik govora · 22, 24

sintetizator govora · 22, 24, 34

slovar · 16, 19, 28, 35, 170

slovar ·

dvo- ali večjezični · 32, 35

oblikoslovni in glasoslovni · 35

sogovornik · 25, 29, 39, 49, 50, 58, 62, 64, 67, 72, 73, 74, 75, 76, 82, 83, 84, 85, 88, 90, 92, 93, 94, 96, 98, 101, 102, 105, 106, 107, 110, 111, 112, 117, 118, 125, 126, 127, 130, 131, 132, 133, 137, 139, 146, 147, 148, 152, 157, 160, 161, 165, 171, 173, 174, 177

strojno prevajanje · 36

hibridni pristop · 21, 24, 30, 43, 176

korpusno ·

na primerih temelječe · 19, 21, 23, 25, 27, 30

statistično · 20, 21, 24, 27, 28, 29, 30, 31, 34, 35, 40, 43, 176

na vedenju temelječe · 19, 20, 24

z jezikovnimi pravili · 19, 20, 21, 27, 30, 40, 44, 170

strojno prevajanje pisnih besedil · 16, 19, 22, 30, 32, 37, 40, 43, 176

strojno simultano prevajanje govora · 12, 14, 22, 25, 28, 29, 32, 35, 37, 40, 41, 43, 48, 54, 64, 70, 169, 170, 171, 172

(strojna) razpoznava govora · 12, 13, 22, 24, 28, 29, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 40, 80, 97, 167, 169, 176, 178

(strojna) sinteza govora · 12, 28, 29, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 72, 176

(strojno) prevajanje govorjenega besedila · 12, 13, 29, 30, 32, 35, 36, 43, 80, 167, 169, 176, 178

struktura pogovora · 14, 45, 54, 68, 170

T

tematski sklop · 49, 50, 68, 80, 83, 84, 119, 120, 122, 125, 131, 153, 172, 177, 178

tolmačenje · 41, 181

tolmačenje ·

simultano · 41

tvorec · 40, 57, 59

tvorjenje · 17, 18, 24, 32, 52, 57, 63, 66, 67, 93, 137, 138, 156, 160, 161, 162, 163, 172, 173, 178

V

vlog ·

vloga · 49, 50, 51, 64, 65, 68, 75, 76, 77, 82, 88, 93, 94, 101, 106, 107, 110, 117, 118, 130, 131, 146, 148, 157, 158, 161, 164, 167, 170, 171, 172, 174, 177, 178

vsebina · 62, 90, 92, 98, 99, 100, 101, 105, 106, 107, 108, 112, 113, 114, 122, 125, 130, 132, 133, 137, 138, 139, 142, 151, 152, 153, 158, 160, 161, 162, 169, 171, 173, 174, 177

PRILOGA 1: Prepis pogovorov v korpusu Turdis-1

Oznaka pogovora: HOha50.trs

Aha1: dobro hotel Habakuk [ime] pri telefonu

K39: ja dober dan želim [priimek] [ime] je moje ime

Aha1 [prekr]: dober dan

K39 [prekr]: gospa [1]

[JEDRO]

K39: [2] mene pa zanima v zvezi z informacijami

K39: in sicer ponudbe vašega hotela [.] za zelo petične goste

K39: in sicer da kar[k\@r] povem situacijo sama pričakujem obisk tam nekje konec maja oziroma sredini maja

K39: eeem treh ali[al] pa štirih Nemcev to zaenkrat še ne vem [N-]s()[-N] se pravi oni[+SOGOVORNIK_mhm] so pač iz Nemčije[+SOGOVORNIK_mhm]

K39: #nikoli#[nik/o:l] še niso bili[bl/i:] v Sloveniji

K39: in zdaj[zd\@j][N-]bi jih ze()[-N] pač za takšne štiri[St/i:r] pet dni počitnic ki jih bojo imeli[m/e:li] v Sloveniji bi jim pač seveda rada [.] naredila[nard/i:la][N-]nekaj[n/e:ki] naj()[-N] ali[al] pa vsaj ponudila[pOn/u:dla] nekaj[n/e:ki] izmed boljših stvari a ne?

K39: [SOGOVORNIK_mhm]

K39: in [N-]če me zanim()[-N] oziroma najprej me zanima na kakšen[IZG] način bi lahko vi potem tovrstnega gosta ki je navajen res zgolj na najboljše ampak [.] brez[br\@s] brez[br\@s] pretiravanja

K39: eee s čim bi ga lahko vi potem pri[p@r] vas razveselili oziroma pač [N-]prepričali in[-N] [.] prepričali o ponudbi potem pač [NERAZUMLJIVO-]tudi[t/u:t][N-]uuu[-NERAZUMLJIVO][-N] [.] znotraj[zn/o:tri][+SOGOVORNIK_mhm] vašega hotela

Aha1: ja

Aha1: glejte[l*E:jtE] zdaj[z/a:j] v času od prvega marca do tridesetega[tr/i:jEsEtEga] novembra veljajo tile paketi tri[*] letni časi

Aha1: cena[+SOGOVORNIK_ja] na osebo tridnevnega paketa je sedeminpetdeset tisoč tristo tolarjev

Aha1: zdaj[z/a:j] to je nočitev z zajtrkom in pa večerjo torej polpenzion

Aha1: ima[m/a:][+SOGOVORNIK_ja] pa vsak gost v vsakem primeru vključen prost vstop v rekreacijski center hotela torej lahko koristi bazene savno fitnes

Aha1: ima[+SOGOVORNIK_ja] vključeno animacijsko kartico ta je za neomejeno vožnjo z gondolo na Pohorje nazaj in pa tedenski animacijski program

K39: [TIHO-]zelo [1]

K39 [prekr]: [2] fino[-TIHO]

Aha1 [prekr]: enkrat [1]

Aha1: [2] uporabo kolesa za dve uri prost vstop v [.] "kazino Maribor" in pa uporabo garaže

K39: kaj pa savna to je zraven ?

Aha1: ja ja fintes savna bazeni to je vključeno v ceno bivanja

K39: zelo lepo

K39: masaže potem kakšna pedikura to je seveda vse dodatno ne?

Aha1: to je proti doplačilu zdaj[z/a:j] če[:] želite vas lahko prevežem v naš beauty[+angl] center pa vam bodo kolegice [N-]vse[-N] vso [NERAZUMLJIVO-]ponudbo v bistvu tudi[-NERAZUMLJIVO] [.] opisale [1]

Aha1 [prekr]: [2] ne?

K39 [prekr]: ne [1]

K39: [2] tisto[t/i:st] ni potrebe zdaj samo zbiram[+SOGOVORNIK_mhm] najprej te [.] da rečem okvirne informacije ki jih potem bi lahko posredovala naprej

K39: [SOGOVORNIK_mhm] zdaj[z/a:j][+SOGOVORNIK_mhm] pa zanima a imate[m/a:tE] mogoče točno tej ponudbi ki omenjate že kaj[k*E:j] v elektronski obliki in mi lahko to pošljete[+SOGOVORNIK_ja] po računalniku

Aha1: seveda[s@v\@da] lahko samo če mi poveste vaš mail[+angl] prosim

K39: ja potem pa pošljite tole kar[k\@r] na ~A pika

Aha1: ~A

Aha1: to se piše ~A pika normalno ?

K39: kar[k\@r] ~A pa [1]

K39 [prekr]: [2] potem pika ločilo

Aha1 [prekr]: ja pika ja

K39: ~A pika zdaj pa moj priimek ki je [priimek] [~P ~R ~I ~I ~M ~E ~K]

Aha1: [priimek] ja

K39: [priimek] afna

K39: [SOGOVORNIK_mhm]

K39: ~G ~M ~X

Aha1: ~G ~M ~X

K39: pika net

Aha1: pika net

Aha1: v redu

K39: se pravi to je zdaj ponudba trije letni časi

K39: [SOGOVORNIK_tako]

K39: in če jih je več dobijo mogoče še kakšen popust ?

Aha1: zdaj[z/a:] tale ponudba že vključuje v bistvu posebno ceno

Aha1: eee zdaj[z/a:j] koliko oseb bi bilo ?

K39: ja zdaj [.] seznanjena sem s tremi osebami ampak seveda[+SOGOVORNIK_mhm] imajo[m/a:jO] ti spet neke prijatelje[prij/a:tlE] in [N-]t()[-N] načrtujejo počitnice skupaj

K39: toliko[t/o:lk] da[+SOGOVORNIK_mhm] če mi poveste mogoče od kdaj naprej se sploh lahko [N-]kak()[-N] kakršen koli[k/o:l] količinski popust uveljavlja[uvElj/a:Ula] lahko tudi[t/u:t] to povem zraven

Aha1 [prekr]: ja glejte skupine [1]

K39 [prekr]: [NERAZUMLJIVO]

Aha1: [2] nekje od dvajset naprej

K39: mhm ne ne toliko[t/o:k] toliko[t/o:k] jih pa ne bo

Aha1: zato so že potem tudi [.] #te# cene so že ugodnejše od individualnih[indidu/a:lnix][IZG]

Aha1: zdaj[z/a:] bistvu za ceno samo nočitve z zajtrkom dobijo skorajda polpenzion ne?

Aha1: pa še dodatno[+SOGOVORNIK_dobro] toto[*] animacijo programe in [N-]pa te[-N] [.] v bistvu eee [.] ponudbo ki je vključena[fkl/u:tSEna] v to ceno ne?

K39: dobro

K39: povejte kar se pa tiče zajtrka to je najverjetneje tam samopostrežni kjer je [.] široka ponudba ?

Aha1: ja ja[IZG] samopostrežni zajtrk je

Aha1: večerja tudi

K39: dobro [.] dobro

K39: ja nič potem vas pa prosim če mi tole res pošljete

K39: [SOGOVORNIK_mhm]

K39: se pravi tam je zraven cena potem vse ugo() ...

K39: eee če imate[m/a:tE] mogoče že kaj[k\@j] tovrstnega materiala kar[k\@r] v angleščini ali[al] pa nemščini bi mi bilo[bl\O] dosti[d\Ost] ljubše

Aha1: vam pošljem tudi v[:] nemškem jeziku ali[al] pa angleško kakor želite

Aha1 [prekr]: s tem da so pa cenik je [1]

K39 [prekr]: če imate[m/a:tE] ...

Aha1: [2] informativen[informat/i:Un]

Aha1: cene so informativne v evrih ne? niso fiksne cene to

K39: dobro

K39: potem mi pa pošljite raje[r/a:j] [.] samo v nemščini in še[+SOGOVORNIK_mhm] danes pošljem to naprej

K39: naj[n\@j] samo vprašam imate[m/a:tE] mogoče kakšno slikovno [N-]mat()[-N] eee gradivo potem zraven [N-]na le()[-N] na elektronski[lEktr/o:nski][IZG] verziji

Aha1: zdaj[z/a:j] v tem eee [1]

Aha1 [prekr]: [2] ceniku ni [N-]je pa[:][-N] [1]

K39 [prekr]: ne [.] do(bro)

Aha1: [2] vam bom pa zapisala še dostop do interneta kje lahko si to [1]

Aha1 [prekr]: [2] pogledajo

K39 [prekr]: fino fino [1]

K39: [2] fino točno to zaradi[zara] tega ker[k@r] je računalnik malo[m/a:l] malo[m/a:l] počasnejše narave pa da ne bi zdaj[z/a:j] imela[m/e:la] [.] problemov[+SOGOVORNIK_ja] pri sprejemanju pošte

K39 [prekr]: v redu

Aha1 [prekr]: ja že pri nas bi [1]

Aha1: [2] bil problem pri pošiljanju [SMEH]

K39: no no no nov redu potem smo pa na enaki [.] stopnji

K39: potem vas pa prosim če mi tole pošljete pa[:] pa pošljem potem naprej tem gostom ne?

[ZAKLJUČEK]

Aha1: v redu dogovorjeno

K39: hvala

Aha1 [prekr]: tudi vam hvala

K39 [prekr]: ja na svidenje

Aha1 [prekr]: srečno

K39 [prekr]: na svidenje

Oznaka pogovora: HOha61.trs

Aha3: recepcija hotela Habakuk dober dan

K38: dober dan [ime] [priimek1] [priimek2] pri telefonu

[JEDRO]

K38: jaz bi vprašala če še imate[m/a:tE] kaj prostega eee[N-]v[-N] prvi teden[t/e:dn] v juliju ko "festival Lent" poteka

Aha3: eee prenočišče ?

K38: ja prenočišče ja sobo

K38: eee oziroma apartma ne? tudi če imate[m/a:tE] mogoče

Aha3: prvi teden v juliju

Aha3: potem je to[+SOGOVORNIK_ja] od prvega sedmega dalje

Aha3: tu nekje ne? ?

K38: tu nekje ja

[TIŠINA]

Aha3: ja nekaj še je ja

K38: zdaj[z/a:j] pa[:] [.] eee aha to še me zanima vegetarijanski meni imate[m/a:tE] mogoče ?

Aha3 [prekr]: imamo[m/a:mO] imamo[m/a:mO]

K38 [prekr]: [NERAZUMLJIVO-]pri vas[-NERAZUMLJIVO]

K38: imate[m/a:tE] ne?

Aha3: ja

K38: zdaj[zd/a:][IZG] pa [.] jaz še zdaj[z/a:j] točnega datuma ne vem ne?

K38: [SOGOVORNIK_ja?]

K38: in eee me zanima če lahko preko interneta jaz to rezerviram ?

Aha3: eee tako bom rekla gospa

Aha3: najboljše je če ste iz[z] Maribora da se vi direktno telefonsko obrnete na nas ali[al] pa mogoče prek e-maila[+angl]

Aha3: [SOGOVORNIK_ja]

Aha3: eee[+SOGOVORNIK_ja] ker[k@r][+SOGOVORNIK_aha] se lahko te stvari lažje dogovorimo če so kake[+SOGOVORNIK_ja] posebne zahteve kot pa prek interneta ker včasih to potuje tudi po teden[t/e:dn] dni ali[al] pa več

Aha3: [SOGOVORNIK_mhm]

Aha3: eee niso pač tako[t/a:k] ažurne rezervacije če se pa midve slišiva[+SOGOVORNIK_ja] pa se lahko takoj pomenima[*] in domeniva in stvari[+SOGOVORNIK_ja] dorečema[*] ne?

K38: zdaj[z/a:j] pa najkasneje kdaj bi jaz morala [.] potem ...

Aha3: eee ni problem julij ni tako[t/a:k] zaseden tako[t/a:k] da lahko vi tudi tam konec[k/o:nts] junija recimo [1]

Aha3 [prekr]: [2] povprašate

K38 [prekr]: konec[k/o:nts] junija

[ZAKLJUČEK]

Aha3 [prekr]: sploh ni ni ni

K38 [prekr]: v redu

Aha3 [prekr]: ni strahov da ne bi [P] vam tudi

K38 [prekr]: v redu dobro najlepša hvala gospa [P] ja na() ...

Aha3 [prekr]: ja na svidenje

K38 [prekr]: ja na svidenje

Oznaka pogovora: HOpi24.trs

Api1: "hotel piramida" prosim

K17: dober dan [priimek] tu iz Maribora

Api1: izvolite[izv/o:ltE]

[JEDRO]

K17: ja mene zanima za[:] eee naslednji vikend eee sobo za dve osebi ne?

K17: [SOGOVORNIK_ja?]

K17: eee pa me zanima zdaj[z/a:j] če imate vi v[f] hotelu tudi kaki[*] jacuzzi[+tujez] ali[al] pa bazene pa take stvari

Api1: eee ja glejte[N-]v[:][-N] [.] eee jacuzze[*][+tujez] imamo samo v apartmajih

Api1: [SOGOVORNIK_ja]

Api1: eee medtem ko kot naši hotelski gostje lahko se grejo[gr/e:jO] in imajo[m/a:jO] možnost kopanja v "fontani"

Api1: to je pa oddaljeno od [.] eee našega hotela tri kilometre

Api1: tukaj[+SOGOVORNIK_mhm] pa jim je na voljo so bazeni savna in pa[:] eee fitnes

K17: aha zdaj[z/a:j] v[f] hotelu pa ni [1]

K17 [prekr]: [2] nič kaj posebnega ?

Api1 [prekr]: v hotelu pa ne [1]

Api1: [2] ni eee[:] eee edino jacuzzi[+tujez] je v apartmajih

K17: aha prav v apartmaju je ?

Api1: ja

Api1: [SOGOVORNIK_aha]

Api1: soba je apartma za dve osebi

K17: ja

K17: koliko[k/o:lkO] pa stane ?

Api1: eee ...

K17: čez vikend recimo [1]

K17 [prekr]: [2] soboto nedeljo

Api1 [prekr]: čez vik() ... [P] ja [1]

Api1: [2] ne

Api1: eee najem tega apartmaja [.] je štiriintrideset[St/i:riintr/i:jEsE] tisoč petsto tolarjev

K17: aha to je eee [N-]dv()[-N] dva dni v bistvu ena nočitev [1]

K17 [prekr]: [2] ali[al] kako[k/a:k] je to ?

Api1 [prekr]: [N-]n()[-N] to je ena [1]

Api1: [2] nočitev ja

K17: aha

K17: eee kaj pa te[*] potem še [N-]kakšne[-N] recimo kaka večerja posebna ?

Api1: je možno [N-]j()[-N] je odprta restavracija do desete ure to pa posebej potem še plačate ne?

Api1: [SOGOVORNIK_mhm][SOGOVORNIK_mhm]

Api1: eee v ceni sobe je všteto samo zajtrk zjutraj je pa od pol sedme do desete ure

K17: [SOGOVORNIK_mhm][SOGOVORNIK_mhm]

[ZAKLJUČEK]

K17: ja dobro

K17: v redu

Api1: prav?

Api1 [prekr]: ja prosim

K17 [prekr]: ja dobro

Api1 [prekr]: ja nasvidenje

K17 [prekr]: hvala ja nasvidenje

Oznaka pogovora: HOpi31.trs

Api3: recepcija hotela

K19: dober [1]

K19 [prekr]: [2] dan [ime] [priimek] z [1]

Api3 [prekr]: "piramida" prosim

K19: [2] fakultete Maribor tukaj

K19 [prekr]: @FERI

Api3 [prekr]: ja [1]

Api3: [2] izvolite

[JEDRO]

K19: veste kaj jaz bi se pa pozanimal za tale vaš "poslovni klub [.] piramida"

Api3: ja [1]

Api3 [prekr]: [2] za kateri termin[+NERAZUMLJIVO] ?

K19 [prekr]: v zvezi z ...

K19: za tam deseti enajsti šesti

K19: imamo[m/a:mO] mi v bistvu tu eno[*] konferenco cirka dva dni

K19: približno dvajset[dv/a:jst] ljudi bi bilo[bl*O:] od tega mogoče petnajst [1]

K19 [prekr]: [2] tujcev[t/u:jtsOU]

Api3 [prekr]: gospod kaj vas [1]

Api3: [2] lahko nazaj pokličem čez par minut ker[k@r] imam[m/a:m] polno recepcijo ljudi ?

Api3 [prekr]: pa bi vam ...

K19 [prekr]: lahko ja

Api3: [N-]kate()[-N] eee na katero številko ?

K19: ja ali[al] pa vas bom jaz [1]

K19 [prekr]: [2] bo lažje

Api3 [prekr]: tako

[ZAKLJUČEK]

Api3: lepo[l/e:pO] [1]

Api3 [prekr]: [2] prosim

K19 [prekr]: okej

Api3 [prekr]: ja hvala srečno

K19 [prekr]: v redu hvala vam na svidenje

Oznaka pogovora: HOpi34.trs

Api3: recepcija "hotela piramida" dober dan [1]

Api3 [prekr]: [2] [NERAZUMLJIVO-]izvolite[-NERAZUMLJIVO]

K19 [prekr]: dober dan [1]

K19: [2] [ime] [priimek] s @FERI Maribor tukaj

Api3: izvolite

[JEDRO]

K19: eee jaz bi pa se pozanimal za tale poslovni klub ko[*] imate[m/a:stE] [1]

K19 [prekr]: [2] zdaj[z/a:j] na novo

Api3 [prekr]: mhm sva midva [1]

Api3: [2] dopoldan govorila[+SOGOVORNIK_ja] ne?

K19: ja pol[*] sem[sn] pa jaz bil leteč

K19: bistvu da[+SOGOVORNIK_aha] vam malce [.] povem mi pripravljamo eno[*] konferenco tam cirka desetega enajstega[:] šestega

K19: in zdaj[IZG] je[IZG] treba dat[*] te vabila za papirje in tako dalje med drugim[+SOGOVORNIK_ja] bi bilo[bl/o:] to cirka dvajset ljudi

Api3 [prekr]: ja potem bi verjetno ...

K19 [prekr]: udeležencev in [.] [1]

K19: [2] in #tujcev# ne? to se pravi Nemariborčanov[+SOGOVORNIK_ja] bi bilo[bl/o:] recimo[r*E:tsmO] tam nekje do petnajst [.] ne?

K19: [SOGOVORNIK_aha]

K19: ne? tako[t/a:k] da zdaj[z/a:j] [1]

K19 [prekr]: [2] kaj mi lahko vi ...

Api3 [prekr]: potem bi bila[bla] primerna [1]

Api3: [2] naša sejna dvorana ne?

K19: sejna [1]

K19 [prekr]: [2] dvorana

Api3 [prekr]: [NERAZUMLJIVO-]ker mi[-NERAZUMLJIVO] ...

K19 [prekr]: koliko[k/o:k] pa ima[m/a:] ta sedežev ?

Api3 [prekr]: ja ker mi imamo[m/a:mO] ...

Api3: do štirideset[St\@rdEsEt] jih [1]

Api3 [prekr]: [2] gre noter[n/o:t] to je najmanjša ne?

K19 [prekr]: [N-]do štir()[-N] uf to je več ko preveč ja

Api3: ja ker[+SOGOVORNIK_mhm] potem imamo[m/a:mO] še konferenčno

Api3: [SOGOVORNIK_ja]

Api3: eee ta je ta vmesni prostor poznate naš poslovni klub ?

K19 [prekr]: eee ne [.] ne

Api3 [prekr]: ste bili[bl/i:] že doli ?

K19: ne še

K19: [N-]mi[-N] so mi [1]

K19 [prekr]: [2] ga pa kolegi [1]

Api3 [prekr]: no ...

K19: [2] priporočili[pripOr/o:tSli] ko so nekaj v tem stilu že delali[+SOGOVORNIK_tako]

Api3: eee in pa naš amfiteater je pa nekje za sto ljudi ne? to pa bi[+SOGOVORNIK_mhmmhm] bilo[bl/o:] verjetno [1]

Api3 [prekr]: [2] preveč za vas ne?

K19 [prekr]: ne ne ne to je preveč to je preveč

Api3 [prekr]: tako da bi [1]

K19 [prekr]: eee ...

Api3: [2] najbolj aktualna bila[bl/a:] ta sejna soba ne?

K19: sejna soba

K19: mhm[+SOGOVORNIK_ja]

K19: eee zdaj[z/a:j] mi pa povejte kakšne[k/a:SnE][IZG] imate[m/a:tE] pa vi kaj kapacitete ?

K19: za spat

K19: ker[kE][IZG] nekaj[n/e:kE] bi bilo[bl/o:] tujcev z z z tujine ne?

K19: te bi v bistvu ta dva dni kot je konferenca bi sigurno tu prespali

K19: [SOGOVORNIK_ja][N-]mogoče kakšen[k/a:Sn][:][IZG][-N] kakšnih tri štirje bi mogoče celo kakšen[k/a:Sn][IZG] dan prej prišli[pr/i:Sli]

K19: odvisno [1]

K19 [prekr]: [2] pač od leta [1]

Api3 [prekr]: [NERAZUMLJIVO]

K19: [2] ne?

K19 [prekr]: [N-]ampak zdaj[z/a:j]v bistvu[-N] [.] [1]

Api3 [prekr]: [NERAZUMLJIVO]

K19: [2] jaz bi rabil[r/a:bO][*] v bistvu bolj podatke koliko[k/o:k] časa moram jaz to rezervirat[*] prej ?

Api3: ja kakih [.] fff ...

Api3: sobe ali poslovni klub ?

K19: oboje

Api3 [prekr]: oboje

K19 [prekr]: meni [1]

Api3 [prekr]: [NERAZUMLJIVO-]ja kakih[-NERAZUMLJIVO] [.] ...

K19 [prekr]: [2] bi oboje šlo skupaj

Api3 [prekr]: štirinajst[St\@rnajz] dni prej bi že bilo[bl/o:] fajn[+NERAZUMLJIVO]

K19 [prekr]: mislim ka(k) ... [P] štirinajst[St@rn/a:jz] dni [1]

K19: [2] najmanj prej[+SOGOVORNIK_ja] no

K19: [SOGOVORNIK_jaja] to je že dober podatek da v bistvu jaz to tukaj nekako[n/e:kO][IZG] povem

K19: ker možnost je da se bo kdo odločil[Odl/o:tSO] da bo to uredil prek nas lahko tudi[t/u:d] naredi[nard/i:][+SOGOVORNIK_okej] direktno ne?

K19: lahko[+SOGOVORNIK_mhm] tudi[t/u:t] prek nas

K19: ampak da imam[m/a:m] jaz[+SOGOVORNIK_jaja] nekak[*] eee bistvu evidenco ne?

K19: [SOGOVORNIK_tako]

K19: eee #to# eee ena stvar me še zanima

K19: v tem eee smo rekli eee konferenčna dvorana ne? ?

K19: ne[+SOGOVORNIK_ja][N-]najmanjša[-N] [.] [1]

K19 [prekr]: [2] no tale [N-]najmanjša dvora()[-N] [.] [1]

Api3 [prekr]: eee sejna dvorana

K19: [2] sejna dvorana

K19: ima[m/a:] tale eee infrastrukturo tudi[t/u:d] za eee mrežo pripravljeno[pripr/a:UlEnO] ?

K19 [prekr]: ali[al] ne ?

Api3 [prekr]: tudi

Api3: imamo[m/a:mO] računalnik spodaj z internetom je vse

K19: en en priključek ?

Api3: ja

K19: to se pravi če bi oni želeli delat[*] v delovnih mestih so tam mize [1]

K19 [prekr]: [2] ali[al] so samo stoli ?

Api3 [prekr]: samo ...

Api3: ne ne ne ne mize tudi [N-]l()[-N] [1]

Api3 [prekr]: [2] pripravimo

K19 [prekr]: mize so

Api3: mize pripravimo tako kot želite

Api3: [SOGOVORNIK_mhmmhm]

Api3: ker[k@r][N-]v[-N] edino v tem prostoru [.] edino v tej sejni sobi [.] [N-]je možno[-N] eee je različna možnost postavitev miz

K19 [prekr]: aha aha drugo je pa fiksno ?

Api3 [prekr]: ne? tako da lahko ali[al] šolsko ali[al] [1]

Api3: [2] v obliki ~U ali [1]

Api3 [prekr]: [2]kakorkoli ja

K19 [prekr]: aha aha o super [1]

K19: [2] super to se pravi [1]

K19 [prekr]: [2] v bistvu se lahko[IZG] tudi[t/u:d] naredi[nard/i:] [1]

Api3 [prekr]: kakorkoli

K19: [2] okrogla miza ne?

Api3: tudi

K19: tudi ja

K19: eee potem pa v bistvu v to v to eee sobo imate[m/a:tE] pa vi eee internet pripeljan od zunaj[+SOGOVORNIK_tako] ?

K19: aha[+SOGOVORNIK_tako] to se pravi v bistvu bi potreboval še potem notri[n/o:t] en[*] en[*] switch[+angl] za razdelitev po po delovnih mestih ne?[+SOGOVORNIK_ja] ?

K19: če[+SOGOVORNIK_ja] bi oni delali z laptopi[+angl] in to

K19: zdaj[z/e:][IZG][+SOGOVORNIK_ja] mi pa povejte tako[t/a:k] okvirno ceno koliko[k/o:k] je najem ?

Api3: cena eee sejne sobe oziroma te sejne dvorane je za cel dan petdeset tisoč tolarjev

K19: petdeset tisoč tolarjev[t/o:larOU]

K19: #to#[+SOGOVORNIK_tako] je koliko ur ?

K19 [prekr]: od zjutraj do večera ?

Api3 [prekr]: cel dan

K19 [prekr]: cel dan

Api3 [prekr]: od jutra do [1]

Api3: [2] večera

Api3: #do# štiri ure pa je petindvajset tisoč tolarjev

K19: ne ne to bi bilo[bl/o:] cel dan[IZG]

K19: #to#[+SOGOVORNIK_ja]

K19: potem bi pa potreboval še [.] eeem odmore za kavo

K19: to se da tudi[t/u:t] organizirat ?

Api3: tudi se da organizirat [angl-]coffee breaki[-angl]

K19: to se pravi [1]

K19 [prekr]: [2] to bi bilo[bl/o:] po() ...

Api3 [prekr]: [N-]ni[-N] to po [1]

Api3: [2] želji to poveste eee kaj si želite slano pecivo sladko pecivo sadje[+SOGOVORNIK_mhm] kava[+SOGOVORNIK_mhm] voda[+SOGOVORNIK_mhm] oziroma pogostitev med eee [.] med odmori eee [.] tudi se vse dogovorite pri nas

K19: to se pravi da[d][IZG] gre tudi[t/u:t] eee sokovi in tako dalje ne?

K19: to ni[+SOGOVORNIK_tudi] noben[+SOGOVORNIK_tudi] problem[+SOGOVORNIK_tudi]

K19: eee[+SOGOVORNIK_tudi][N-]to[+SOGOVORNIK_tudi] se potem[-N] eee je pred to sobo kakšen[k/a:Sn][IZG] predprostor ?

Api3: eee nnn običajno naredimo[nard/i:mO] spodaj v[:] v poslovnem klubu v konferenčni dvorani ali pa v naši "art kavarni" imamo[m/a:mO] zelo[zl/o:] lepo[+SOGOVORNIK_aha] "art kavarno" v našem hotelu

Api3: in[+SOGOVORNIK_mhm] se[+SOGOVORNIK_mhm] potem ti [angl-]coffee breaki[-angl] organizirajo tudi v "art kavarni"

Api3: ker[kE][IZG][+SOGOVORNIK_aha][N-]zelo[z/o:lu][IZG][-N] eee zelo[zl/o:] lep ambient ne?

Api3: [SOGOVORNIK_mhm] pa[:][+SOGOVORNIK_mhm] [.] tako

K19: v redu

K19: potem v bistvu ko bom jaz imel[m*E:U] kaj več informacij po tej točki ne?[+SOGOVORNIK_tako] zdaj[z/a:j] imam[m/a:m] v bistvu glavne[+SOGOVORNIK_tako] glavne akterje število potrdim

K19: edino tole[+SOGOVORNIK_tako] bi še vprašal

K19 [prekr]: enoposteljne [1]

Api3 [prekr]: izvolite[+NERAZUMLJIVO]

K19: [2] sobe

K19: koliko[k/o:k] jih imate[m/a:stE] ? [.] številčno

Api3: koliko[k/o:lkO] bi jih vi potrebovali ?

K19: ja zdaj[z/a:j] [SMEH][N-]recimo[IZG][-N] recimo[r*E:tsmO] da bi jih[x][IZG] rabil[br/a:U][IZG] petnajst

Api3: ni problem

Api3 [prekr]: samo malo da [N-]po()[-N] [1]

K19 [prekr]: ne? to [NERAZUMLJIVO-]ne bi bilo[bl/o:] prob(lem)[-NERAZUMLJIVO]

Api3: [2] pogledam [N-]v tem t()[-N] v[f] tem terminu

Api3: vi ste rekli v [1]

Api3 [prekr]: [2] terminu od[:] deseti enajsti

K19 [prekr]: deseti enajsti šesti

K19: to sta četrtek petek

K19: [SOGOVORNIK_mhm]

K19: pa eventualno še kakšen[k/a:Sn][IZG] vikend če bo kdo ostal dlje[dl*E:]

K19: to predvsem mislim za tujce ne?

K19: [SOGOVORNIK_mhm] ki niso iz Slovenije

[TIŠINA]

Api3: ja bi še bilo[bl/o:] enoposteljnih sob

K19: bi bi

Api3: bi

Api3 [prekr]: bi

K19 [prekr]: okej

K19: v redu

K19: eee potem eee stvar taka da se pa tudi[t/u:t] pol[*] naknadno če bi se slučajno dva[:] iz iste smeri prišla ne? združit[*] ?

Api3: v dvoposteljno sobo ?

K19: ja

Api3: tudi se da

Api3 [prekr]: tudi se da

K19 [prekr]: tudi ne?

Api3 [prekr]: ja ja

K19 [prekr]: to lahko oni [1]

K19: [2] uredijo direktno na recepciji [1]

K19 [prekr]: [2] ali[al] je to zaželjeno da se [1]

Api3 [prekr]: [NERAZUMLJIVO-]eee to je vse[-NERAZUMLJIVO] ...

K19: [2] prej uredi ?

K19 [prekr]: predno[*] [.] [1]

Api3 [prekr]: to je z() eee ...

K19: [2] eee gost pride

Api3: če [N-]im()[-N] imate možnost ne?[SOGOVORNIK_ja]

Api3: je fino da ne pride do [.] duplih[*] rezervacij oziroma do zmešnjav je boljše da se pri vas prijavijo

Api3: in vi nam pošljete[p/o:SlEtE][angl-]rooming listo[-angl]

Api3: če pa ni te možnosti pa se brez skrbi lahko gosti sami pri nas [.] [SOGOVORNIK_aha] prijavljajo[prij/a:UlajO]

Api3: eee samo potem da opozorijo da spadajo k ...

K19: r[:] tem ja ja

K19 [prekr]: k [N-]t()[-N] bistvu tej konferenci

Api3 [prekr]: k tem [.] tej zadevi ja k temu [1]

Api3: [2] dogodku ja

K19: ja eee ena stvar še glede eee plakatov

K19: navadno se na takih konferencah dajo postavit[*] kakšne[k/a:SnE][IZG] plakate imate[m/a:tE] tu [1]

K19 [prekr]: [2] kakšno[k/a:SnO][IZG] možnost ?

Api3 [prekr]: mi imamo[m/a:mO] panoje [1]

Api3: [2] [N-]mi imamo[m/a:mO] panoje[-N] štiri panoje imamo na katere običajno damo plakate

Api3: eee zdaj [1]

Api3 [prekr]: [2] pa[:] eee ...

K19 [prekr]: to so [1]

K19: [2] velikosti ~A ena ?

K19: ~A nič ?

Api3 [prekr]: ja mislim da so ...

K19 [prekr]: ali[al] pa tako[t/a:k] približno[p@rbl/i:ZnO] [1]

K19: [2] meter krat pol metra nekje ?

Api3: ja tu [1]

Api3 [prekr]: [2] nekje ja

K19 [prekr]: tu nekje [1]

K19: [2] ne? ja

K19 [prekr]: to je ~A ena

Api3 [prekr]: tu nekje ja

Api3: [SOGOVORNIK_mhm] eee zdaj pa ali vi plakate s sabo prinesete drugače pa to[:] kaj se dogaja mi napišemo na računalnik ne?

Api3: [SOGOVORNIK_mhmmhm]

K19 [prekr]: mhm lahko so pa v bistvu tudi[t/u:d] že eee tele[*] kaj so vabila [1]

Api3 [prekr]: [NERAZUMLJIVO-]uredimo samo poveste naslov dogodka[-NERAZUMLJIVO] [P] lahko lahko

K19: [2] iz ali[al] pa proceedingi[+angl][+SOGOVORNIK_tako] ali[al] pa[+SOGOVORNIK_tako] kaj takega[+SOGOVORNIK_tako] ?

K19: da se[+SOGOVORNIK_tako] v bistvu[+SOGOVORNIK_tako] to izobesi

K19: tega ste[+SOGOVORNIK_tako] rekli v bistvu [N-]štir()[-N] štiri panoji [1]

K19 [prekr]: [2] so možni ne? ?

Api3 [prekr]: štiri imamo mi [1]

Api3: [2] panoje [+SOGOVORNIK_mhm] ja[+SOGOVORNIK_mhm]

K19: dobro je

K19: eee ena stvar eee mogoče imate[m/a:tE] vi še ~W ~W naslov ?

K19 [prekr]: eee ...

Api3 [prekr]: eee ...

K19: če bi komu iz tujine bilo[bl/o:] interesantno tudi[t/u:t] [1]

K19 [prekr]: [2] po tej strani kaj pogledat[*]

Api3 [prekr]: ja mi imamo[m/a:mO] [1]

Api3: [2] ~W ~W ~W pika

Api3: [SOGOVORNIK_ja]

Api3: terme ~M ~B pika @si

K19: terme ~M ~B pika ~S ~I

K19 [prekr]: aha in potem sam() ...

Api3 [prekr]: ja in [N-]na tem naslovu je [1]

Api3: [2] potem[-N] to je [1]

Api3 [prekr]: [2] naša spletna [1]

K19 [prekr]: potem ...

Api3: [2] stran na katerem dobijo[+SOGOVORNIK_mhm] vse [1]

Api3 [prekr]: [2] informacije

K19 [prekr]: potem [1]

K19: [2] pa poiščejo [.] "piramido" [1]

K19 [prekr]: [2] ne?[NERAZUMLJIVO-]to je[-NERAZUMLJIVO] aha

Api3 [prekr]: "hotel piramido" ja

[ZAKLJUČEK]

K19: okej

K19: zaenkrat bi bilo[bl/o:] to [.] vse

K19: najlepša [1]

K19 [prekr]: [2] hvala

Api3 [prekr]: v redu

K19 [prekr]: na svidenje

Api3 [prekr]: prosim

Api3: na svidenje

Oznaka pogovora: HOpi36.trs

Api2: "hotel piramida" prosim

K2: dober dan [ime] [priimek] pri telefonu

K2 [prekr]: "hotel piramida" ?

Api2 [prekr]: [NERAZUMLJIVO-]dober dan[-NERAZUMLJIVO]

Api2: ja

K2: dober dan

[JEDRO]

K2: [N-]zanima me za [-N] [.] eno nočitev bi pri vas rezervirala [.] oziroma najprej bi me cena zanimala

Api2: za kdaj pa potrebujete gospa ?

K2: ja zdaj pa zanima me pa devetnajsti četrti to je ponedeljek mislim da

K2: do dvajsetega četrtega to je torek

Api2: [TIHO-]samo trenutek da pogledam kako smo zasedeni[-TIHO]

K2: ja

[TIŠINA]

Api2: imamo[m/a:mO] še prosto ja

K2 [prekr]: še prosto te[*] pa ...

Api2 [prekr]: enoposteljna ne? ?

K2 [prekr]: enoposteljna ja

Api2 [prekr]: vas zanima ali[al] dvoposteljna ?

K2: ne enoposteljna

K2: [SOGOVORNIK_mhm]

K2: najprej me zanima cena

Api2: enaindvajset tisoč sto

K2: enaindvajset tisoč sto

K2: eee to je samo nočitev z zajtrkom ?

Api2: z zajtrkom ja nočitev

K2: aha zdaj pa me zanima kdaj v[f] ponedeljek [N-]n()[-N] najkasneje moram prit[*] ker ne vem kako[k/a:k] mi bo uspelo

Api2: saj ni problema gospa lahko tudi[t/u:d] [1]

Api2 [prekr]: [2] napišemo da bo pozen[p/o:zn] prihod

K2 [prekr]: aha soba čaka

Api2 [prekr]: mi smo tako[t/a:k] celo noč [1]

K2 [prekr]: pozen prihod

Api2: [2] tukaj

K2: mhm

K2: kako[k/a:k] pa je pol[*] v torek kdaj je treba sobo spraznit[*] ?

Api2: načeloma do dvanajstih

K2: do dvanajstih

K2: eee[+SOGOVORNIK_ja] pa zanima me v[f] sobi je priključek[prikl/u:tSEg] za internet tudi ali ...

Api2: tudi ja

Api2: samo malo[+SOGOVORNIK_mhm] bom jaz vprašal samo[s/a:m] trenutek

Api2: [VSTRAN]

[ime] na kateri[k/i:ri] strani na stari ali[al] na novem delu se lahko na internet priključijo[prikl/u:tSijO] ?

[TIŠINA]

Api2: ja priključek[prikl/u:tSEk] #je#

Api2: zdaj[z/a:j] pa[+SOGOVORNIK_aha] je tako[t/a:k] enim deluje včasih enim pa #ne#

Api2: to se nam je že večkrat[+SOGOVORNIK_mhm] [1]

Api2 [prekr]: [2] dogajalo ne? zdaj[z/a:j] ...

K2 [prekr]: [NERAZUMLJIVO-] tako[t/a:k] da to[-NERAZUMLJIVO] ...

Api2 [prekr]: [NERAZUMLJIVO-]odvisno kaki[*] priključek[prikl/u:tSEk][-NERAZUMLJIVO] ...

K2 [prekr]: saj nič za to ne?

Api2: ne morem [+SOGOVORNIK_mhm] #garantirat#[*] vam

K2 [prekr]: aha

Api2 [prekr]: [SMEH]

K2: v redu [1]

K2 [prekr]: [2] se bom sprijaznila če tudi ne

Api2 [prekr]: načeloma so priključki

K2: mhm

K2: zdaj pa me zanima ker pridem z avtom imate[m/a:tE] vi tudi [.] parkirišče [N-]p()[-N] ker je to mislim da v centru Maribora ne?

Api2: prosim gospa ?

Api2 [prekr]: nisem razumel

K2 [prekr]: eee[N-]za parkiri()[-N] [.] [1]

K2: [2] za [N-]pi()[-N] parkirišče[+SOGOVORNIK_ja] me zanima ne? ker [1]

K2 [prekr]: [2] ta hotel je [1]

Api2 [prekr]: imamo[m/a:mO] imamo[m/a:mO]

K2: [2] relativno v[f] centru

K2: imate[m/a:tE] svoje parkirišče ?

Api2: seveda imamo[m/a:mO] [1]

Api2 [prekr]: [2]gospa

K2 [prekr]: pa je varovano ?

Api2: je varovano ponoči ni sicer

Api2: ampak[+SOGOVORNIK_mhm] tukaj pred hotelom imamo[m/a:mO] parkirišče in [N-]se še ni()[-N] do zdaj odkar jaz delam tukaj se še nikoli nič ni zgodilo

K2: še ni nič [1]

Api2 [prekr]: [2] zgodilo

Api2 [prekr]: ne

K2: aha

K2: v redu pol[*] bi pa[IZG] jaz kar[k\@r] [1]

K2 [prekr]: [2] rezervirala

Api2 [prekr]: bi rezervirali ?

Api2: [SOGOVORNIK_mhm]

Api2: eee smo rekli devetnajstega ne?

Api2: na[+SOGOVORNIK_ja] dvajseti četrti enkrat enoposteljna katero ime ?

K2: [priimek]

Api2: [priimek]

[TIŠINA]

Api2: ja?

K2: [ime]

[TIŠINA]

[ZAKLJUČEK]

Api2: v redu bomo rezervirali gospa

K2: v redu najlepša hvala

Api2 [prekr]: prosim

K2 [prekr]: na [1]

K2: [2] svidenje

Api2: na svidenje

Oznaka pogovora: HOpi71.trs

Api6: recepcija "hotela piramida" dober dan

K36: dober dan [ime] pri telefonu

[JEDRO]

K36: eee mene pa zanima cena vaših sob [.]

Api6 [prekr]: kaj vas zanima [1]

K36 [prekr]: za dvo() ...

Api6: [2] enoposteljna ?

K36: dvoposteljna

Api6: dvoposteljna je nočitev za dve osebi z zajtrkom šestindvajset štiristo

Api6: plus taksa sto štiriinsedemdeset[st/o:St\@rns\@ndEsEt] pa neke [+SOGOVORNIK_mhm] [.] pare

Api6: [SOGOVORNIK_mhm]

Api6 [prekr]: to je za dve osebi

K36 [prekr]: eee ...

K36: ja to je vseeno ali[al] je poleti ali[al] eee pozimi ?

Api6: ne [1]

Api6 [prekr]: [2] ni vseeno

K36 [prekr]: so cene enake ?

Api6: zdaj[z/a:j] v[f] tem [SOGOVORNIK_aha] obdobju je takšna cena v poletnem[+SOGOVORNIK_aha] obdobju je pa dvoposteljna enaindvajset dvesto

Api6: [SOGOVORNIK_aha]

Api6: oziroma [N-]m()[-N] [.] po mesecih imamo[m/a:mO] določeno zdaj[z/a:j] odvisno za kdaj rabite

K36: ja julija bi jaz[j\@s]

K36 [prekr]: to se pravi je [NERAZUMLJIVO-]zdaj šestin()[-NERAZUMLJIVO] ...

Api6 [prekr]: julija je nižja [1]

Api6: [2] cena enaindvajset[*E:nandv/a:jz] dvesto

[ZAKLJUČEK]

K36: aha

K36: v redu najlepša hvala

Api6: ja enako na [1]

Api6 [prekr]: [2] svidenje

K36 [prekr]: na [1]

K36: [2] svidenje

Oznaka pogovora: HOpi78.trs

Api2: "hotel piramida"

K30: dober dan [ime] [priimek] pri[p@r] telefonu

K30 [prekr]: jaz[j\@s] imam[m/a:m] [1]

Api2 [prekr]: dober dan

[JEDRO]

K30: [2] pa eno vprašanje in sicer

K30: eee študenti organiziramo en[*] tak[*] letni sestanek oziroma srečanje

K30: pa[+SOGOVORNIK_mhm] me zanima če imate[m/a:tE] mogoče eee pri[p@r] vas v "hotelu piramida" na voljo [N-]kakšen tak[-N] eee neke vrste kongresno dvorano sicer manjšo[m/a:jnSO]

Api2: mmm imamo[m/a:mO] imamo[m/a:mO]

K30 [prekr]: aha eee ...

Api2 [prekr]: za koliko[k/o:kO] [1]

Api2: [2] oseb približno bi potrebovali ?

K30: za trideset

Api2: za trideset [N-]s()[-N] to je sejna soba ki sprejme do štirideset ljudi

Api2 [prekr]: zgleda pa kot malo [1]

K30 [prekr]: aha sejna soba

Api2: [2] večja učilnica s tem da ima pač vse potrebne stvari noter kot so[:] [.] video projektor računalnik ozvočenje

K30: aha to je že vse nameščeno noter ?

Api2: vse[fs*E:] je že nameščeno ja

K30: aha se pravi[pr/a:U] recimo ne vem[N-]če prinesemo[p@rn*E:sEmO][:][-N] [.] ali[al] pa recimo če kdo prinese[p\@rn*E:sE][:] s seboj prenosni računalnik se da potem [.] eee [1]

Api2 [prekr]: se da priklopit tudi ja

K30 [prekr]: [2] [NERAZUMLJIVO-]vse priklopit [-NERAZUMLJIVO]

K30: aha

K30: eee kaj pa kakšna tabla za pisat eee pa [1]

K30 [prekr]: [2] flumastri[+NERAZUMLJIVO] [1]

Api2 [prekr]: eee ...

K30: [2] pa to ?

Api2: eee table ni je pa tale [angl-]flip chart[-angl]

K30: aha aha [1]

K30 [prekr]: [2] to je tisti[+NERAZUMLJIVO] ...

Api2 [prekr]: eee tele[*] [1]

Api2: [2] papirji ne? veliki[v\@lki] ko[*] so

K30: ja jaja

K30: eee pa zanima me koliko[k/o:lk] pa stane potem najem [1]

K30 [prekr]: [2] eee te [1]

Api2 [prekr]: eee ...

K30: [2] dvorane ?

Api2: glejte do štiri ure je polovična cena

Api2: to je petindvajset tisoč tolarjev

Api2: drugače pa polna cena je pa petdeset

K30: to je za en dan ?

Api2: za en dan ja

K30: mhm

K30: eee kaj pa [N-]če bi se recimo[-N] eee da je opcija da se prespi namreč za dva dni eee[+SOGOVORNIK_mhm] bi imeli[m/e:li]

K30: namreč en dan popoldan pa potem naslednji dan v bistvu dopoldan pa še potem [.] ne vem[+SOGOVORNIK_mhm] do treh popoldan

Api2: eee se pravi za dva dni da bi imeli ne? ?

Api2: [SOGOVORNIK_ja]

Api2: zdaj[z/a:j][+SOGOVORNIK_ja] odvisno koliko[k/o:kO] bi bilo[bl/o:] tudi nočitev ne?

K30: eee ja v bistvu trideset nočitev bi bilo[bl/o:] ne?

K30: pač [1]

K30 [prekr]: [2] kolikor[k/o:lk@r] je vseh [1]

Api2 [prekr]: a trideset ?

K30: [2] udeležencev

Api2: ja[+SOGOVORNIK_ja][N-]potem[-N] [.] to imamo[m/a:mO] ponavadi tak dogovor če so nočitve in potem še še še mogoče kakšne gostinske storitve ali[al] da bi imeli[m/e:li] kosila ali[al] pa kaj takega se da potem minimalna cena [SOGOVORNIK_mhm] [.] eee najema dvorane ki pa je sedemnajst tisoč na dan

K30: aha sedemnajst tisoč potem stane v bistvu najem

K30 [prekr]: eee če ...

Api2 [prekr]: ja [1]

Api2: [2] če so določene storitve še druge zraven ne?

K30: mhm

K30: eee koliko[k/o:lkO] pa potem stane nočitev pa recimo [N-]da so[-N] eee[N-]da je poln penzion se pravi[-N] oziroma prvi dan bi bi bila[bl/a:][N-]v()[-N] eee samo[s/a:m] večerja

K30: [SOGOVORNIK_mhm] ker bi se popoldan začelo[zatS/e:l] pa potem naslednji dan zajtrk pa kosilo

Api2: mhm

Api2: eeef se pravi cena [N-]to bi za g()[-N] kdaj bi to približno[IZG][N-]po()[-N] eee potrebovali ?

K30: eee devetindvajsetega[dEv/etindv/a:js@dga] julija

Api2: julija samo malo bom[m][IZG] jaz sploh pogledal če imamo[m/a:mO] prosto

Api2: [SOGOVORNIK_mhm]

[DRUGO]

Api2: devetindvajseti[dEv/e:tindv/a:jsti] sedmi so dvorane proste

Api2: [TIHO-]malo da še pogledam hotelske kapacitete[-TIHO]

[DRUGO]

Api2: [NERAZUMLJIVO]

Api2: sobe bi še tudi[t/u:d] glih[*] šle skoz

Api2: [SOGOVORNIK_mhm]

Api2: eee[N-]kaj vas š()[-N] eee cena vas še zanima to je mogoče vikend[+SOGOVORNIK_ja] ?

Api2 [prekr]: to je [1]

K30 [prekr]: eee ...

Api2: [2] eee vikend ?

K30: zdaj[z/a:j] pa ne vem natančno

K30 [prekr]: eee ...

Api2 [prekr]: samo malo bom pogledal

K30: ne

K30: oziroma eee to je četrtek petek ja

Api2: četrtek petek devetindvajseti[+TIHO]

[DRUGO]

Api2: ja[N-]saj bi vam lahko[-N] lahko bi vam dali tukaj potem kakšen popust se pravi vikend cene

Api2: te so pa[:] samo malo [.] vikend je pa ...

[DRUGO]

Api2: samo[s/a:m] trenutek da pogledam ceno

[DRUGO]

Api2: enoposteljna soba vikend je devet tisoč šeststo tolarjev

K30: devet tisoč šeststo

K30 [prekr]: to je ...

Api2 [prekr]: ja dvoposteljna [.] [1]

Api2: [2] bi pa bila[bl/a:] samo trenutek

[DRUGO]

Api2: dvoposteljna bi bila[bl/a:] pa [TIHO-]potem osem tiso() ...[-TIHO]

[DRUGO]

Api2: šestnajst[SEsn/a:js] tisoč osemsto

K30: šestnajst[SEsn/a:js] tisoč osemsto

K30: to je pač vključena večerja zajtrk pa potem [1]

K30 [prekr]: [2] kosilo [NERAZUMLJIVO-]in noči() ...[-NERAZUMLJIVO]

Api2 [prekr]: ne [N-]to je f()[-N] to je [1]

Api2: [2] samo nočitev gospod

K30: aha samo samo nočitev ?

K30: [SOGOVORNIK_ja]

K30: kaj pa potem še [1]

K30 [prekr]: [2] [NERAZUMLJIVO-]pač z obroki[-NERAZUMLJIVO] ?

Api2 [prekr]: [N-]dva tisoč[-N] glejte [1]

Api2: [2] eee[N-]če bi[-N] eee recimo en obrok je na osebo še dodatnih dva tisoč štiristo tolarjev

K30: mhm ne glede ali je večerja kosilo zajtrk ?

Api2: ja saj to je vseeno ne?

Api2: [SOGOVORNIK_mhm]

Api2: se pravi na eno osebo en obrok [.] eee je dva tisoč štiristo

Api2: [SOGOVORNIK_mhm][SOGOVORNIK_mhm]

K30: eeev redu eee

K30: če se bomo odločili pa pač [SOGOVORNIK_mhm] vas pokličem pravočasno

K30 [prekr]: kaj pa eee [1]

Api2 [prekr]: v redu gospod

K30: [2] sobe oziroma pač dvorana predvsem je klimatizirana ?

K30 [prekr]: ker zna biti[b/i:t] kar vroče

Api2 [prekr]: je klima ja

K30: aha [1]

K30 [prekr]: [2] je

Api2 [prekr]: ja [1]

Api2: [2] je

[ZAKLJUČEK]

K30: okejv redu

K30: najlepša hvala

Api2: prosim

K30: na svidenje

Api2: na svidenje

Oznaka pogovora: TAko40.trs

Ako1: "kompas" malo je za počakat prosim hvala

[PREVEZOVANJE]

Ako1: halo ?

K23: dober dan

K23 [prekr]: lep pozdrav

Ako1 [prekr]: dober dan

[JEDRO]

K23: mene zanima eee tukaj[tl\E] [ime] pri[p@r] telefonu eee informacije glede Aten v času olimpijskih iger

K23: če imate[m/a:stE] kakšen[k/a:S@n][IZG] tedenski aranžma ali[al] pa kaj[k*E:j] podobnega

Ako1: imamo[m/a:mO] kaj[*] vam lahko pošljem program ?

K23: eee ja pa mmm mene zanima bolj[b\El] eee prenočišče nižji cenovni razred pa ...

Ako1: jaz vam [1]

Ako1 [prekr]: [2] bom vse [1]

K23 [prekr]: eee ...

Ako1: [2] poslala če bo pa kaj od tega še za vprašanje[IZG] pa boste poklical[*] ne?

Ako1 [prekr]: v redu?

K23 [prekr]: eee [1]

K23: [2] ja

K23: eee pa se da to nekako da eee kakšno[k/a:SnO] informacijo zdaj zvem ?

Ako1: prosim ?

Ako1 [prekr]: ja če boste še malo[m/a:l] počakali

K23 [prekr]: eee če bi zdaj lahko kaj zvedel ?

Ako1: če[+SOGOVORNIK_aha] boste[+SOGOVORNIK_ja] še malo[m/a:l] počakali [1]

Ako1 [prekr]: [2] ker smo polno zasedeni

K23 [prekr]: no bom počakal

K23: bom počakal

[ZAKLJUČEK]

Ako1: hvala

K23: hvala

Ako1: malen()

[PREVEZOVANJE]

Ako2: dober dan želim izvolite [1]

Ako2 [prekr]: [2] [ime] tukaj

K23 [prekr]: dober dan tukaj[t/u:ki] [ime] pri[p@r] telefonu

[JEDRO]

Ako2 [prekr]: ja [ime] [.] kake so želje ?

K23 [prekr]: mene zanima [.] eee [.] [1]

K23: [2] Atene [.] v času olimpijskih iger

Ako2: ja kaj vas pa zanima ?

K23: eee kakšen[k/a:S@n] nižji cenovni razred za spat

K23: za štiri[St/i:r] osebe

Ako2: kaj samo[s/a:mO] prenočitev rabite ?

K23: ja večinoma ali[a] pa če imate[m/a:stE] tudi vi[:] kaj[k\Ej] z olimpijskem komitejem[kOmit/e:t@m] eee kakšne[k\@SnE] karte

K23: če se da pri[p@r] vas tudi kupit[k/u:p@t] pa to

Ako2: glejte pri[p@r] nas je kar se eee tega tiče [ime] je takole

Ako2: prvo kot prvo fajn[*] je res da bi imeli[m/e:li] katalog pred sabo da sploh vidite kakšne so variante jaz vam bom zdaj[z/a:j] v grobem malo[m/a:l] povedala

Ako2: je pa pri [IZDIH] tej varianti

Ako2: takoj ko vi meni stoprocentno potrdite nekaj [.] ne vem kaj

Ako2: kaj[*] se boste[b/o:tE] pač odločili[Odl/o:tSli] ne?[+SOGOVORNIK_mhm]

Ako2: je[+SOGOVORNIK_mhm] to z vaše strani stoprocentna rezervacija in #ni# odpovedi

Ako2: [SOGOVORNIK_aha]

Ako2: [N-]grozni[-N] eee eee tako[t/o:k] rigorozno kot so pa tu pravila veste eee eee

Ako2: zdaj ravno imam[m/a:m] primer v petek sem potrdila [N-]včeraj bo prišlo[-N] včeraj mi stranka javi da ne bo šlo in ni variante so takoj stoprocentni stroški

Ako2: tako[t/a:k] da to je v štartu eee sila komplicirana zadeva ko se enkrat odločiš pač to tako[t/a:k] je ne?

Ako2: [SOGOVORNIK_jaja]

Ako2: eee[N-]jaz bom[-N] samo malo [ime] da jaz vzamem kataloge v roke prosim

[TIŠINA]

Ako2: halo ?

K23 [prekr]: dober dan

Ako2 [prekr]: [ime][+NERAZUMLJIVO]

Ako2: halo ?

Ako2 [prekr]: ste tu [ime] ? [P] ja glejte

K23 [prekr]: ja tukaj[t/u:ki] [.] tukaj[t/u:ki] ja

Ako2: eee taka zadeva je v katalogu boste videli[v/i:dli] je noter #posebej# letalski prevoz #posebej# so vstopnice #posebej# aranžma z namestitvijo in vstopnicami ter [.] posebej namestitev kot zasebna stanovanja #apartmaji#

Ako2: zdaj pa [.] #zelo#[zl/o:] pomembno kar je

Ako2: tudi pri eee pri eee tejle kar se vstopnici tiče ne?

Ako2: eee[+SOGOVORNIK_ja][N-]zelo[zl/o:][-N] [.] saj pravim[N-]tak[-N] [.] taki so pogoji in to vam moram povedat[*]

Ako2: naročenih vstopnic po potrditvi naročila s strani Kompasa ni možno odpovedat[*] [.] in povračilo vplačanega zneska #ni# možno

Ako2: [SOGOVORNIK_mhm]

Ako2: prav tako ne #moreva# nikjer na tem katalogu zavarovat[*] odpovedi

Ako2: midva sicer lahko narediva zavarovanje preko zavarovalnice

Ako2: mora biti[b/i:t] potem tehten[t/e:xtn] razlog stane dva procenta in potem zavarovalnica vrača denar[dn/a:r]

Ako2: eee zdaj eee ...

Ako2: [TIHO-]Kompas si pridružuje nnn čakaj[tS/a:ki] to je v redu[-TIHO]

Ako2: ja in #kaj# je [N-]naj()[-N] hhh [SMEH] najbolj neugodno za stranko

Ako2: pridružujejo si pravico kadarkoli odpovedat[*] #že# potrjene vstopnice[fst/o:pnitsE]

Ako2: poslušate kaj [1]

Ako2 [prekr]: [2] govorim [ime] ? [P] ja

K23 [prekr]: ja ja ja poslušam

Ako2: [N-]skratka tudi[t/u:t] ko vi me()[-N] zdaj[z/a:j] bom jaz rekla vi meni naročite ne vem vstopnico za levo desno tretje ne?[+SOGOVORNIK_jaja]

Ako2: jo dobite potrditev tudi[t/u:d] od tega Cost Porta ne? to je tale eee[+SOGOVORNIK_aha][angl-]official supporter[-angl] ne?

Ako2: jaz dobivam vse pismeno pa to ampak recimo da se bo čez en mesec potem zgodilo da stranke te in te na žalost je ne moremo[m/o:rmO] več potrdit[*] oziroma ne moremo[m/o:rmO] potrdit[*]

Ako2: sem[sn] vas jaz dolžna poklicat[*] pa rečt[*] na žalost [ime] zdaj[z/a:j] pa so nama rekli da ni možno in seveda[s@v\@da] dobite denar[dn/a:r] nazaj to je jasno ne? denarja[+SOGOVORNIK_ja] ne[+SOGOVORNIK_ja] izgubite[zgub/i:tE][+SOGOVORNIK_seveda] ampak [.] saj pravim tudi[t/u:t] to ni ziher[*]

Ako2: imate[m/a:tE] pa recimo zdaj[z/a:j] eno eee zgolj informativno varianto da boste[UtE] malo videli[v/i:dli] koliko[k/o:k] [.] koliko[k/o:k] stane

Ako2: recimo zasebna stanovanja ali apartmaji

Ako2: imate [.] eee[:] kategorije različne

Ako2: recimo kategorija ~C za dva do štiri[+SOGOVORNIK_ja] osebe

Ako2: od petdeset do devetdeset kvadratnih metrov

Ako2: stanovanja so na širšem področju Aten v stanovanjskih blokih[bl/o:kax][*] ali zasebnih hišah

Ako2: opremljena so zelo različno

Ako2: natančnejši opis s ceno oziroma s ceno mala[+NERAZUMLJIVO] boste prejeli ob potrditvi

Ako2: tipi stanovanj so razdeljeni v več kategorij odvisno od [N-]k()[-N] [.] kvalitete lege in tako dalje ne?

Ako2: eee[+SOGOVORNIK_ja] in recimo če midva rečeva kategorija ~C

Ako2: to je zdaj[z/a:j] najbolj ugodnejša[*] prvih šest nočitev

Ako2: okvirna[+SOGOVORNIK_ja] cena[ts/e:ma] najema na osebo v tolarjih

Ako2: v[f] ceni je vključen[fkl/u:tSEn] [.] najem stanovanja prevoz iz in ...

Ako2: čakajte[tS/a:ktE] prevoz iz in na letališče Atene menjava posteljnine in čiščenje

Ako2: ne vključuje[+SUM] pa [N-]o()[-N] nnn [.] prehrane in tega

Ako2: in je cena po osebi dvesto osemdeset[/o:sndEsEt] tisoč tolarjev za prvih šest noči

Ako2: dodatnih[+SOGOVORNIK_mhm] šest noči dvesto osemnajst[Osn/a:jst] dodatne tri noči sto dvanajst tisoč petsto

Ako2: k temu morate[m/o:rtE] pol[*] #obvezno# [.] obvezno dat[*] letalski prevoz če ga želite

Ako2: [SOGOVORNIK_jaja]

Ako2: razumete [ime] ?

K23 [prekr]: ja ja razumem

Ako2 [prekr]: veste jaz sem[sn] [1]

Ako2: [2] zdaj[z/a:j] vam tako[t/a:k] malo pleševa ne?

Ako2: mogoče bi res bilo[bl/o:] lažje [N-]ta[-N] da vi ta katalog vidite

Ako2 [prekr]: ker jaz zdaj[z/a:j] sproti pač ...

K23 [prekr]: da bi ga videl[v/i:dO] mhm

Ako2: ja da vam ga pošljem da si malo pogledate ne? ker jaz zdaj[z/a:j] malo skačem iz ene strani na drugo

Ako2: eee če želite rade volje in noter imate[m/a:tE] potem tudi dva direktna telefona odgovornih oseb ker[k@r] rezervacije grejo potem tako[t/a:k] in tako[t/a:k] ...

Ako2: sicer jaz sem lahko tu vezni člen ni noben problem da se tudi[t/u:t] tu pri[p@r] meni vse naredit[nard/i:t] samo[*] jaz se potem obračam na naš oddelek ki dela olimpijske igre

Ako2: [SOGOVORNIK_ja]

Ako2 [prekr]: kaj bova[m/a:] rekla [ime] ?

K23 [prekr]: eeem pa ...

K23: eee lahko še nekaj[n/e:ki] vprašam ?

K23: kaj pa recimo prevoz ne?

K23: recimo da[+SOGOVORNIK_ja] je iz apartmaja[apartm/a:na] do teh[*] olimpijske vasi kamor bo tu[*] ne?

K23: [N-]da je[+SOGOVORNIK_ja] tu[:][-N] se da tudi pri[p@r] vas recimo rent-a-car[+angl] ...

K23 [prekr]: ali[al] pa kaj[k\Ej] podobnega

Ako2 [prekr]: da se vse to pri[p@r] nas

Ako2: da se vse pri[p@r] nas s tem da je zdaj[z/a:j] tako[t/a:k]bom rekla ne? zdaj so cene dejansko kot vidite so grozljive ne?

K23 [prekr]: ja to so itak[+NERAZUMLJIVO]

Ako2 [prekr]: eee ...

Ako2: ja [SMEH] jaz verjamem oziroma koliko[k/o:k] smo se malo[m/a:l] pogovarjali ko smo bili[bl/i:] s kolegi skupaj da da pač vsi srčno upamo da bojo cene malo[m/a:l] začele padat ne?

Ako2: zdaj[z/a:j][N-]č()[-N] vedno je tako[t/a:k] ne? da v štartu ko se neka taka velika[v\@lka] prireditev zgodi so seveda[sv\@da][IZG][N-]ast()[-N] astronomske vratolomne cene pa še vedno je bilo[bl/o:] da so potem počasi začele upadat

Ako2: je pa res nekaj interes trenutno je zelo[zl/o:] velik

Ako2: [SOGOVORNIK_aha]

Ako2: eee[:] tudi[t/u:t] strani eee Slovencev

Ako2: ne? jaz #vidim# jaz sicer sama še nisem[n/i:sn] imela[m/e:la] primerov v Mariboru pač da bi kdo prijavil[prij/a:vu] kličejo ogromno

Ako2: ampak recimo imam[m/a:m] tukaj posebej mapo shranjeno[:] eee

Ako2: ogromno naročil ker si pač shranjujem vse te potrditve in je tega ojojoj

Ako2: jaz bi vam res v štartu [ime] to [1]

Ako2 [prekr]: [2] poslala [P] pa me lahko pol[*] mirno pokličete

K23 [prekr]: no najboljše[n\ajb/o:lS] pa potem da mi pošljete[p/o:SljEstE] domov

Ako2: da vidite sploh pa da malo[m/a:l] podebatirate kako in kaj pol[*] me pa lahko mirno pokličete pa[p/a:][IZG] bova[Uva][IZG] videla[v/i:dla] za naprej v redu?

K23: no

Ako2 [prekr]: samo malo [ime]

K23 [prekr]: kaj povem naslov ?

Ako2: ja ja brez skrbi samo da jaz kar[k\@r] vzamem kuverto dala vam bom tudi[t/u:d] mojo vizitko noter pa me seveda[s@v\@da] pol[*] lahko[l/a:x][IZG] pokličete če karkoli ne bo jasno samo malo [ime]

[TIŠINA]

Ako2: kako je priimek [ime]

K23: [ime] [priimek]

Ako2: [jpriimek]

K23: [priimek]

K23: ~O

Ako2: ja

Ako2: naslov ?

K23: eee [ulica] pet

[TIŠINA]

Ako2: Maribor je to ?

K23: eee Postojna

K23 [prekr]: samo[s/a:m] študiram v Mariboru

Ako2 [prekr]: koliko[k/o:k] je ...

Ako2: koliko[k/o:k] je številka ?

K23 [prekr]: eee moja ? [P] domača ?

Ako2 [prekr]: kaj[*] zdaj[z/a:j] [ulica] pet [1]

Ako2: [2] #v# Postojni ?

K23: ja eee pet

K23 [prekr]: pet dva pet [1]

Ako2 [prekr]: eee poštno številko mi dajte

K23: [2] šest dva tri nič

Ako2: [TIHO-]šest dva tri nič[-TIHO]

Ako2 [prekr]: Postojna

K23 [prekr]: Postojna

[ZAKLJUČEK]

Ako2: okej [ime]

K23 [prekr]: no najlepša hvala

Ako2 [prekr]: imate[m/a:tE] to jutri doma

Ako2: kakorkoli[k/a:k@rk/o:li] pa se mogoče pol[*] čujeva ne?

Ako2 [prekr]: okej hvala vam živjo[+NERAZUMLJIVO]

K23 [prekr]: no prav hvala

K23: na svid(enje)

Oznaka pogovora: TAko43.trs

Ako1: dober dan želim "kompas" izvolite

K29: eee dober dan

[JEDRO]

K29: [N-]mene zanima eee č()[-N] mmm pravzaprav imam[m/a:m][N-]vprašanje[-N] dve vprašanji za[:] vaše ponudbe

K29: pa me zanima prvo[*][N-]za[-N] [.] če je že izšel katalog [N-]iz[:][-N] eee za "severno Ameriko" ?

K29: letos [.] za letošnje ...

Ako1: eee danes dobimo kataloge zdaj[z/a:j] pa če bo to vse[fs*E:] vmes noter za čez poletje pa to tako[t/a:k] vas zanima ne? ?

K29: ja tudi pa že zdaj[z/a:j] če je že kaj za prvi maj

Ako1: prvomajsko imam[m/a:m] katalog za vse[fs*E:] kompletno imamo[m/a:mO] en katalog in tudi[t/u:d] imamo[m/a:mO] naše ponudbe eee na spletnih straneh objavljene[Obj/a:UlEnE]

Ako1: [SOGOVORNIK_aha][SOGOVORNIK_aha]

Ako1: ja ampak za kasneje pa kaj[*] bo danes prišlo danes[d/a:ns] [1]

Ako1 [prekr]: [2] pozno popoldan jutri bo tu

K29 [prekr]: aha ravno danes ?

Ako1: ja naj bi bilo[bl/o:] danes pozno popoldan ali[al] pa jutri tu

Ako1 [prekr]: v glavnem najkasneje do [1]

K29 [prekr]: aha zdaj[z/a:j] pa me še za() ...

Ako1: [2] ponedeljka[pOnd/e:lka] pa bo ne?

Ako1 [prekr]: zdaj[z/a:j] če bo to zdaj[z/a:j] tudi[t/u:t] [1]

K29 [prekr]: [NERAZUMLJIVO-]aha zdaj[z/a:j] pa ...[-NERAZUMLJIVO]

Ako1: [2] Amerika jaz upam

Ako1: [SOGOVORNIK_aha]

Ako1: pripeljejo kar[k\@r] celi[*][N-]h()[-N] eee kup tega [1]

Ako1 [prekr]: [2] zdaj[z/a:j] pa točno kaj bo [1]

K29 [prekr]: a vse kataloge[+NERAZUMLJIVO] ?

Ako1: [2] noter[n/o:t] pa vam jaz ne upam povedat[*] na pamet

Ako1: [SOGOVORNIK_mhm]

Ako1: tu imate[m/a:tE][+SOGOVORNIK_mhm] za poletje Slovenija Hrvaška "črna gora" Mediteran

Ako1: naše kataloge [+SOGOVORNIK_aha] vam govorim ne?

Ako1: [SOGOVORNIK_jaja] potem recimo že za [N-]čez cel()[-N] čez leto tam ne vem točno do katerega[k/e:rEga] datuma recimo je London

Ako1: potem države[+SOGOVORNIK_mhm] srednje Evrope recimo Poljska Češka Madžarska tralala ne? v tem smislu[+SOGOVORNIK_mhm]

Ako1: eee[:] potem prvomajske sva tako[t/a:k] rekle[*] da je [latin-]suma sumarum[-latin] vse[fs*E:][+SOGOVORNIK_mhm]

Ako1: pa še nekaj drugih[+SOGOVORNIK_mhm][N-]ostalo pa[:][-N] [.] upam da bo vse[fs*E:] ostalo še tukaj

K29: aha zdaj[z/a:j] me pa [1]

K29 [prekr]: [2] zanima [N-]kako[k/a:k] je z[-N] [.] [1]

Ako1 [prekr]: danes

K29: [2] eee zdaj[z/a:j] nnn eee en dan nazaj je bilo[bl/o:] za vizo za Ameriko

K29: kako[k/a:k] je s tem zdaj[z/a:j] ?

Ako1: nimamo za Ameriko vize

K29: no ker zdaj[z/a:j] je bilo[bl/o:] po radiu nekaj da da [1]

K29 [prekr]: [2] po novem bomo rabili[r/a:bli][*] ...

Ako1 [prekr]: zaenkrat [1]

Ako1: [2] ni nobene informacije posebne da bi [1]

Ako1 [prekr]: [2] kaj bilo[bl/o:] kako[k/a:k][+NERAZUMLJIVO] drugače

K29 [prekr]: vi niste dobili še nobene informacije ?

Ako1: ne nobene[dOb*E:nE] uradne informacije nimam

K29: ker je bilo[bl/o:] menda včeraj[ftS*E:raj] ali[al] predvčerajšnjim[pr\EftS*E:raSnim][IZG] po radiu da [1]

K29 [prekr]: [2] da rabimo vizo ...

Ako1 [prekr]: ja to kaj[*] je po radiu [1]

Ako1: [2] še za mene nič ne pomeni ne?

K29 [prekr]: ja ker je bilo[bl/o:] da b() ...

Ako1 [prekr]: mi moramo uradno [1]

Ako1: [2] obvestilo dobit[*] ki ga pa[+SOGOVORNIK_aha] še nimamo

Ako1: [SOGOVORNIK_aha]

Ako1 [prekr]: nekaj se lahko [1]

K29 [prekr]: a tega še ni ?

Ako1: [2] predvideva nekaj pa pol[*] kako[k/a:k] bo verjetno ko bojo novi potni listi tako[t/a:][IZG] ko[*] bojo Amerikanci zahtevali prstne odtise ali[al] kaj je možno [1]

Ako1 [prekr]: [2] da bo tudi[t/u:t] potrebna viza če [1]

K29 [prekr]: ja saj to ravno

Ako1: [2] tega v potnem listu ne boste imeli[m/e:li] ampak jaz vam o tem ne morem zdaj[z/a:j] govorit[*] ker[k][IZG] uradnega[*] nimam pojma kaj bo

K29: aha no ker oni so rekli po radiu [1]

K29 [prekr]: [2] da da bomo rabili[r/a:bli][*] ...

Ako1 [prekr]: eno kaj povejo [1]

Ako1: [2] po radiu pa po televiziji drugo pa ko dobimo uradno obvestilo ki ga pa še #ni#

Ako1: saj to kar[+SOGOVORNIK_aha] zdaj vi govorite [.] je bilo[bl/o:][+SOGOVORNIK_ja] že [N-]p()[-N] pa en vsaj[fs/a:j] dva meseca[m/e:stsa] nazaj po televiziji povedano

K29: je že[+NERAZUMLJIVO] bilo[b/o:][IZG] povedano samo da bi naj začelo veljat je bilo[bl/o:]

Ako1: ne vem[*] vam gospa povedat[*][+SOGOVORNIK_aha]

Ako1: [SOGOVORNIK_aha]

Ako1 [prekr]: zdaj[z/a:j] edino če hočete [1]

K29 [prekr]: [NERAZUMLJIVO-]no zdaj[z/a:j] pa zanima k()[-NERAZUMLJIVO] ...

Ako1: [2] kaj [N-]pove()[-N] eee več vedet[*] če slučajno vejo[*] na ministrstvu za zunanje zadeve v Ljubljani[+SOGOVORNIK_aha]

K29: aha

K29: zdaj[z/a:j] pa zanima za letalske karte se pravi še tudi[t/u:d] eee neke posebne ponudbe nimate potem za poleti če še ni tega [.] [1]

K29 [prekr]: [2] kataloga ?

Ako1 [prekr]: kako[k/a:k] mislite[m/i:s@ltE] [1]

Ako1: [2] posebne [1]

Ako1 [prekr]: [2] ponudbe ?

K29 [prekr]: za [1]

K29: [2] severno ...

K29: eee če imate[m/a:tE] kake take bolj poceni karte ne?

K29: ali[al] imate[m/a:tE] ...

Ako1: samo za letalske [N-]vst()[-N] eee karte[+SOGOVORNIK_ja] ali[al] za aranžma ?

K29: ne ne ker letalsko karto

Ako1 [prekr]: samo letalsko [1]

K29 [prekr]: za to

Ako1: [2] karto ?

Ako1: to pa če[+SOGOVORNIK_mhm] pokličete čez enih[*] deset minut ker je zasedena pa vam bo povedala kaj točno je

Ako1: ker za avio šalter[*] vam bo pa bolj[*] posebej povedala ne? kaj je pa kaj[+SOGOVORNIK_aha] ni to vam pa ne vem[*] povedat

Ako1: [SOGOVORNIK_aha][SOGOVORNIK_dobro]

Ako1: zdaj[z/a:j] je zasedena[+SOGOVORNIK_okej] pa da ne boste[OdE][IZG] se načakali enih[*E:ni][IZG] deset minut[+SOGOVORNIK_mhm] bi vas prosila[pr/o:sla] pa pokličite[pOkl/i:tStE] nazaj pa[:] vam bo povedala bolj točno ne?

[ZAKLJUČEK]

K29: dobro najlepša hvala

Ako1: hvala vam

K29 [prekr]: na svidenje

Ako1 [prekr]: na svidenje

Oznaka pogovora: TAko47.trs

Ako3: dober dan "kompas" prosim

K25: ja dober dan gospa

[JEDRO]

K25: eee veste kaj mene zanima

K25: eee če imate[m/a:tE] vi[*] kakšne posebne ponudbe zdaj[z/a:j] po Egiptu ?

Ako3 [prekr]: samo trenutek vežem

K25 [prekr]: eee popotovanja[+NERAZUMLJIVO]

K25: ja hvala

Ako3: lahko kar[k\@r] ?

[PREVEZOVANJE]

[UVOD]

Ako1: "kompas" dober dan želim [1]

Ako1 [prekr]: [2] izvolite

K25 [prekr]: ja [1]

K25: [2] dober dan gospa

[JEDRO]

K25: eee veste kaj mene zanima eee če imate[m/a:tE] vi zdaj[z/a:j] kakšne posebne eee ponudbe[:] ugodne mogoče popotovanja po Egiptu ?

Ako1: za kdaj ?

Ako1: vi bi #potovanje# ali [1]

Ako1 [prekr]: [2] letovanje ?

K25 [prekr]: maja

Ako1: za mesec [1]

Ako1 [prekr]: [2] maj potovanje ...

K25 [prekr]: popotovanje

Ako1 [prekr]: potovanje

K25 [prekr]: potovanje

Ako1: ja samo malo[+SOGOVORNIK_ja]

K25: eee no pol[*] pa bom še o tistem tudi mogoče če imate[m/a:tE] kake variante tam Sharm El Sheikh pa pa [1]

K25 [prekr]: [2] Hurgada pa [1]

Ako1 [prekr]: ja ja sa(j)

K25: [2] to ne?

Ako1: kar[k\@r] kar[k\@r] da se najde

Ako1: samo Egipt vas[+SOGOVORNIK_ja] zanima ?

K25: ja

K25: eee eee no [1]

K25 [prekr]: [2] ali pa ...

Ako1 [prekr]: ker drugače [1]

Ako1: [2] če vam smem en[+SOGOVORNIK_ja] tip[*] dat[*] ne?

Ako1: mi[+SOGOVORNIK_ja] imamo[m/a:mO] letos eee ravno zdaj eee recimo v tem obdobju recimo drugi peti

Ako1: pa pol[*][+SOGOVORNIK_ja] bo še en termin Jordanijo[+SOGOVORNIK_mhm] tudi ki zelo redko [1]

Ako1 [prekr]: [2] kdaj od tu leti

K25 [prekr]: kam v Jordanijo ?

Ako1: Jordanijo ja

Ako1: [SOGOVORNIK_aha]

Ako1: in je zelo lep izlet

Ako1: mislim[+SOGOVORNIK_aha] dam vam tip[*][N-]z() mi()[+SMEH][-N][N-]sama imam[m/a:m][:][-N][N-]to mi[-N] tako[t/a:k] nekako[n/e:kak] mi je pri srcu moram kar[k\@r] priznat[*]

Ako1 [prekr]: tako[t/a:k] da eno in drugo [1]

K25 [prekr]: aha pa je ...

Ako1: [2] je zanimivo

Ako1: eno in[+SOGOVORNIK_ja] drugo je zanimivo in Egipt jaz sem v Egiptu bila[bl/a:] v Jordaniji žal še[+SOGOVORNIK_ja] do tja nisem[n/i:sn] prišla čeprav jo imam[m/a:m] v planu ampak

Ako1: to tako[t/a:k] ni pomembno

Ako1 [prekr]: eee redko [1]

K25 [prekr]: joj pa malo me je strah

Ako1: [2] kdaj je [+SMEHsogo]

Ako1: zakaj ?

K25: ja kaj jaz vem

Ako1: je zelo varna država mi smo imeli[m/e:li] zdaj[z/a:j][+SOGOVORNIK_ja] dosti[d/o:st] dosti[d/o:st] gostov

Ako1: ki[+SOGOVORNIK_ja] so sicer potovali tako[t/a:k] da smo imeli[m/e:li][N-]i()[-N] eee let iz Budimpešte ne?

Ako1: [SOGOVORNIK_ja]

Ako1: in so bli vsi[fs/i:] zadovoljni

K25 [prekr]: nobenega[nOb*E:nga] nezadovoljnega [1]

Ako1 [prekr]: aha od [NERAZUMLJIVO-]kod pa je tukaj[-NERAZUMLJIVO] ?

Ako1: [2] gosta ni bilo[bl/o:] niti [N-]bi pri()[-N] eee je prišel[pr/i:SO] kdo s kakimi negativnimi povratnimi informacijami

Ako1: imajo[m/a:jO][+SOGOVORNIK_ja] pa oni prav tako recimo "rdeče morje" kot pa Sharm El Sheikh

Ako1: [SOGOVORNIK_aha]

Ako1: en del "rdečega morja" tudi[t/u:t] njim pripada ne?

K25: ja ja in [1]

K25 [prekr]: [2] to[:] ...

Ako1 [prekr]: imajo[m/a:jO] [1]

Ako1: [2] pa tudi "mrtvo morje" recimo ne?

K25: ja tam ravno ne bi ležala noter[n/o:t]

Ako1: ne saj eee [1]

Ako1 [prekr]: [2] počitnice [1]

K25 [prekr]: eee ...

Ako1: [2] ne hodijo tja si pa grejo pogledat[+SOGOVORNIK_ja] kdo na izlet tisti[+SOGOVORNIK_mhm] [1]

Ako1 [prekr]: [2] ko[*] grejo dostikrat

K25 [prekr]: kaj pa to je [1]

K25: [2] to je popotovanje ali [1]

K25 [prekr]: [2] [NERAZUMLJIVO-]potovanje tja[-NERAZUMLJIVO] ?

Ako1 [prekr]: potovanje imamo[m/a:mO] tudi

Ako1: potovanje[+SOGOVORNIK_aha] je tudi saj zaradi[zar/a:][IZG] tega ker ste za potovanje rekli ne? saj so tudi[t/u:t][+SOGOVORNIK_ja] počitnice[pOtS/i:tntsE] možne[+SOGOVORNIK_ja]

Ako1: a[:]mpak Jordanija ni tolikokrat[t/o:lkOkrat] izvedena zato vam rečem ker ono je[+SOGOVORNIK_mhm] večkrat ne?

K25: [N-]je pa to tudi[-N] eee eee to popotovanje je tudi mmm potem #ob# "rdečem morju" eee kakšen dan ?

Ako1 [prekr]: mmm ja ja [1]

K25 [prekr]: se preživi ?

Ako1: [2] tudi tudi če želite se lahko[l/a:xO][IZG][+SOGOVORNIK_mhm] gre [1]

Ako1 [prekr]: [2] tudi na "mrtvo morje" ...

K25 [prekr]: koliko dni pa traja ?

Ako1: to imate[m/a:stE] za[:] osem dni

K25 [prekr]: aha cena pa je ?

Ako1 [prekr]: samo malo drugi peti [1]

Ako1: [2] je že tako[t/a:k] ali[al] tako[t/a:k] zasedeno zdaj[z/a:j] bo pa[+SOGOVORNIK_aha] iz Gradca ena varianta in sicer isti[+SOGOVORNIK_aha] program

Ako1: [SOGOVORNIK_ja]

Ako1: samo sekundo

Ako1: samo sekundo

Ako1: [SOGOVORNIK_ja]

[TIŠINA]

Ako1: hvala sem že našla samo malo

Ako1: eee

Ako1: [TIHO]

Ako1: [TIHO-]aha že vidim tu[-TIHO]

Ako1: [TIHO]

Ako1: eee deveti do šestnajsti maj

Ako1: letelo[+SOGOVORNIK_mhm] se bo iz Gradca

Ako1: tako[t/a:k][+SOGOVORNIK_mhm] da boste imeli[m/e:li] eee prevoz tudi z Maribora do letališča ne?

Ako1: [SOGOVORNIK_ja]

Ako1: eee[:][+SOGOVORNIK_aha] potem pa imate[m/a:stE] zdaj [.] vi bi tako[t/a:k] šli na potovanje kar vam tudi bolj[+SOGOVORNIK_ja] svetujem imate[m/a:tE] možnost tudi letovanja

Ako1: samo[+SOGOVORNIK_ja] malo mislim pa da bojo ...

Ako1: samo sekundo da pogledam

[TIŠINA]

Ako1: [TIHO-]Jordanija deveti peti

Ako1: da vidimo to potovanje počitnice[-TIHO]

Ako1: samo da vidim ker zdaj[z/a:j] imam[m/a:m] na sveže ta program za ta termin deveti peti iz Gradca[+SOGOVORNIK_ja]

Ako1: kar je pa nam pravzaprav bolj na kožo pisano ker nam je bližje

Ako1: [SOGOVORNIK_mhm]

[TIŠINA]

Ako1: [TIHO-]eee aha[@x\@] ja

Ako1: to ni to

Ako1: deveti peti[-TIHO]

Ako1: tako[t/a:k] glejte je [.] Maribor[+SOGOVORNIK_ja] Graz Aqaba

Ako1: iz Graza[+SOGOVORNIK_mhm] na Aqabo se leti ne? drugi dan[+SOGOVORNIK_mhm] ste v Aqabi tako[t/a:k] na kratko vam bom program povedala[+SOGOVORNIK_ja] drugače imate[m/a:tE] internet

Ako1: mislim da je že objavljen sicer pa tudi[t/u:t][+SOGOVORNIK_aha] ta ko[*] je prej objavljen za drugi peti ista[+SOGOVORNIK_ja] zadeva

Ako1: [SOGOVORNIK_ja]

Ako1: pol[*] je Petra[+SOGOVORNIK_aha] Aman tetji dan

Ako1: [SOGOVORNIK_mhm]

Ako1: eee četrti dan Aman[IZG] Jerash Aman

Ako1: [SOGOVORNIK_mhm]

Ako1: peti dan Aman gora Nebo "mrtvo morje"

Ako1: [SOGOVORNIK_aha]

Ako1: potem imate[m/a:tE] Aman Wadi Mudžep Kings Vej[+SOGOVORNIK_mhm] Kerak Akaba

Ako1: sedmi dan[+SOGOVORNIK_ja] Akaba

Ako1: Akaba je tam ko[*] je "rdeče morje" [N-]lah()[-N] se lahko[l/a:xO][IZG] tudi[t/u:t] kopate[+SOGOVORNIK_ja] ne?

Ako1: [SOGOVORNIK_ja]

Ako1: eee[:] osmi dan je iz Akabe za Graz do Maribora

Ako1: [SOGOVORNIK_mhm]

Ako1: cena je pa sto dvaindvajset[dv/a:indv/a:js] tisoč petsto[IZG] oziroma[IZG] protivrednost petsto dvanajstih evrov[+SOGOVORNIK_ja]

Ako1 [prekr]: jaz vam ...

K25 [prekr]: to je [1]

K25: [2] polpenzion ?

Ako1: to imate[m/a:stE] kolikor[k/o:lkO] vem samo malo polpenzion ampak zdaj[z/a:j] samo da še enkrat pogledam

[TIŠINA]

Ako1: eeeh[+IZDIH]

Ako1: samo[s/a:m] sekundo gospa

Ako1: [SOGOVORNIK_ja]

Ako1: [TIHO-]večerja veče() ... [-TIHO] ja polpenzioni so

K25 [prekr]: aha no saj bom jaz to malo še na internetu pogledala

Ako1 [prekr]: hotel[+TIHO][TIHO]

K25 [prekr]: eee koliko[k/o:lkO] so pa cene ...

Ako1 [prekr]: [TIHO-]večerja prenočevanje[-TIHO]

Ako1: [TIHO-]to je v redu to štima[*][-TIHO]

Ako1: v glavnem jaz vam to toplo priporočam ker ni tolikokrat[t/o:lkOkrat][+SOGOVORNIK_mhm] ko[*] Egipt Egipt [.] pravzaprav[+SOGOVORNIK_ja] imamo[m/a:mO] dostikrat

Ako1: v[f] taki ali[+SOGOVORNIK_jaja] drugačni varianti ne?

Ako1: to[+SOGOVORNIK_mhm] pa zdaj eee ...

Ako1: no jaz osebno bi se zdaj za to odločila[Odl/o:tSla] vi pa po[+SOGOVORNIK_jaja] svoje

K25: cena je tudi kar[k\@r] [1]

K25 [prekr]: [2] ugodna ne?

Ako1 [prekr]: ugodna [1]

Ako1: [2] cena je ne? zdaj[z/a:j] pa recimo če[tSi][IZG] bi[+SOGOVORNIK_ja] pa šli #recimo# [.] na[+SOGOVORNIK_ja] eee eee "rdeče morje" namesto[+SOGOVORNIK_ja] v Sharm El Shejk[+SOGOVORNIK_ja] da greste[gr/e:tE] v hotel Lueven[+SOGOVORNIK_ja] Pik pet zvezdic eee[+SOGOVORNIK_ja] Akabo ne?

Ako1: pa[+SOGOVORNIK_mhm] imate[m/a:tE] za počitnice[pOtS/i:tntsE] hotel pet zvezdic sto štirideset[St\@rdEsE][+SOGOVORNIK_ja] tisoč tolarjev

K25: za[:] [.] en teden[t/e:dn] ?

Ako1: eee[N-]z()[-N] to je nočitev z zajtrkom za en teden[t/e:dn] ja

Ako1: pa je pet zvezdic

K25: aja nočitev [N-]zaj()[-N] zajtrkom je

Ako1: ta je možnost [1]

Ako1 [prekr]: [2] doplačila [1]

K25 [prekr]: ja no

Ako1: [2] za polpenzion je[IZG] štiriindvajset[St\@rndv/a:jz] devetsto šestdeset

Ako1: pol[*] pa imate[m/a:tE][+SOGOVORNIK_mhm] recimo štiri zvezdice Akaba Gulz ne?[+SOGOVORNIK_ja]

Ako1: sto[+SOGOVORNIK_ja] štiriindvajset[St\@rindv/a:js] tristo dvajset

Ako1: [SOGOVORNIK_aha]

Ako1 [prekr]: je pa [1]

K25 [prekr]: dobro

Ako1: [2] eee preverjeno[:] [.] eee čista dežela varna dežela[+SOGOVORNIK_mhm] zelo so se zadovoljni vračali

K25: mhm

K25: dobro gospa eee najlepša [1]

K25 [prekr]: [2] hvala ne? jaz[+NERAZUMLJIVO] bom[+NERAZUMLJIVO] ...

Ako1 [prekr]: zdaj pa še Egipt da [1]

Ako1: [2] vam povem ceno ne?[+SOGOVORNIK_aha]

K25: ja dobro prosim ja

Ako1: samo malo

[TIŠINA]

K25: no sicer lahko že prej ne? kakšen termin ker v "rdečo[*] [1]

K25 [prekr]: [2] morje" se tako[t/a:k] lahko zdaj[z/a:j] kopamo [1]

Ako1 [prekr]: drugi peti je že poln

K25: [2] že ne?

Ako1: drugi peti iz Ljubljane[lubl/a:ne] je že poln gospa razen če[+SOGOVORNIK_aha] se kaj sprosti

Ako1: [SOGOVORNIK_ja]

Ako1: za koliko[k/o:lkO] oseb iščete ?

K25: dve

Ako1: za dve osebi

Ako1: [N-]bi vam[+SOGOVORNIK_ja][-N] [.] ali[al] pa petindvajseti[p/e:tindv/a:jsti] četrti[:][+SOGOVORNIK_ja] je[+SOGOVORNIK_ja] tudi[t/u:t] ena varianta ampak je tudi[t/u:t] vse polno razen če se[+SOGOVORNIK_aha] slučajno ...

Ako1: tam je pa možnost da vzamete [N-]hote()[-N] hotel pa potem kake izlete ampak

Ako1: samo malo

Ako1: tako[t/a:k] da bi vam kar[k\@r] tega priporočala če vam gre[+SOGOVORNIK_mhm] skozi s časom seveda ne?

Ako1: [SOGOVORNIK_ja]

Ako1: eee možno da se bo kje kaj sprostilo ampak to vam obljubit[*] ne morem

Ako1: [SOGOVORNIK_ja]

Ako1: je pa res ugodno ali[al] imate[m/a:tE] recimo iz eee Ljubljane ali[al] pa iz Gradca tako[t/a:k] da oboje je izredno[+SOGOVORNIK_mhm] blizu

Ako1: [SOGOVORNIK_ja]

Ako1: da se ne vozite ne vem kam

Ako1: no zdaj[z/a:j] pa mi je[+SOGOVORNIK_ja] Egipt[+SOGOVORNIK_ja] pobegnil[pOb/e:gnO]

[TIŠINA]

K25: gospa kje ste vi zdaj eee [1]

K25 [prekr]: [2] locirani imate[m/a:tE] vi kak ...

Ako1 [prekr]: "trg svobode"

K25 [prekr]: a ste na "trgu svobode" ?

Ako1 [prekr]: v v [1]

Ako1: [2] gradu smo ja nasproti "mestne hranilnice" ali[al][+SOGOVORNIK_aja] pa če hočete pri Kodžaku[+SMEH]

Ako1: po domače[+SOGOVORNIK_jaja]

Ako1: [SOGOVORNIK_ja]

Ako1: pol[*] pa imate[m/a:tE] recimo osemdnevno križarjenje po Nilu recimo ena var()[+SOGOVORNIK_mhm] ... ali[al] pa če greste[gr/e:tE] čez prvi maj imate[m/a:tE] pa več variant Egipta imate[m/a:tE] lahko [.] eee iz Ljubljane let

Ako1: [SOGOVORNIK_ja]

Ako1: pa imate[m/a:tE] štirindvajseti[St\@rindv/a:jsti] peti

Ako1: eee[+SOGOVORNIK_mhm][N-]štirindvajseti[St\@rindv/a:jsti][-N] petindvajseti[St\@rindv/a:jsti] četrti pardon lažem

Ako1: do drugi peti ali[a][IZG] pa drugi do deseti peti

Ako1: dve varianti[+SOGOVORNIK_mhm] petindvajseti[St\@rindv/a:jsti] četrti imate[m/a:stE] recimo[+SOGOVORNIK_ja][N-]po()[-N] eee če greste[gr/e:tE] na potovanje

Ako1: samo sekundo to je letovanje to imate[m/a:tE] iz Ljubljane sva rekle[*]

Ako1: eee

[TIŠINA]

Ako1: (š)tiri[+TIHO]

[TIŠINA]

Ako1: osem dni stodevetinsedemdeset[st/o:dEv/e:tins/e:ndEsE] devetsto

Ako1: [SOGOVORNIK_mhm]

Ako1: recimo ne?

Ako1: ena [1]

Ako1 [prekr]: [2] izmed variant

K25 [prekr]: gospa [1]

K25: [2] kaj vi imate[m/a:tE] vse[Us/e:] te ponudbe na internetu ?

Ako1: večinoma je vse[fs*E:] na internetu[+SOGOVORNIK_aha] eee eee[+SOGOVORNIK_aha] [1]

Ako1 [prekr]: [2] včasih[ftS/a:six] [1]

K25 [prekr]: večinoma

Ako1: [2] je prej eee ...

Ako1: skoraj[sk/o:rO] vse[fs*E:] gospa

Ako1: eee včasih[ftS/a:six] je prej na internetu preden[pr/e:dnO] je program iz tiska

Ako1: [SOGOVORNIK_aha]

Ako1: ~W ~W ~W

Ako1: pika[+SOGOVORNIK_ja] kompas pika ~S ~I[+SOGOVORNIK_ja] zelo lahek naslov je

K25: dobro [1]

K25 [prekr]: [2] gospa najlepša vam[+NERAZUMLJIVO] hvala

Ako1 [prekr]: ja Egipta imate[m/a:tE] dva [1]

Ako1: [2] čez prvi maj tisti ko sva[sma] rekle[r/e:kE][IZG][*] petindvajseti[p/e:tv/a:jsti][IZG] četrti drugi peti iz Ljubljane[lubl/a:nE][N-]pol[*] pa imate[m/a:tE][+SOGOVORNIK_ja] še eno pose()[-N] tam imate[m/a:tE] in letovanje in potovanje variante[+SOGOVORNIK_ja]

Ako1: pol[*] pa imate[m/a:tE] križarjenje po Nilu eee prevoz iz Maribora pa z leta[:]lom potem iz Budimpešte je[E] tista klasika

Ako1: tako[t/a:k] da[+SOGOVORNIK_aha] ali[al] eno ali[al] drugo

Ako1: vam[+SOGOVORNIK_ja] [1]

Ako1 [prekr]: [2] pa toplo [1]

K25 [prekr]: dobro ...

Ako1: [2] to Jordanijo tudi[t/u:t] priporočam

[ZAKLJUČEK]

K25: dobro gospa najlepša hvala [1]

K25 [prekr]: [2] da ste se tako potrudili[pOtr/u:dli] [1]

Ako1 [prekr]: prosim lepo

K25: [2] ne?

K25: bom si jaz še na internetu [1]

K25 [prekr]: [2] pogledala ne? [P] ja

Ako1 [prekr]: izvolite prosim ja

K25 [prekr]: hvala na svidenje

Ako1 [prekr]: hvala na svidenje

Oznaka pogovora: TAko56.trs

Ako4: dober dan "kompas" prosim

[JEDRO]

K35: dober dan jaz bi se zanimal za letalske karte

Ako4: ja samo malo se[+NERAZUMLJIVO] prevežem [1]

Ako4 [prekr]: [2] hvala

K35 [prekr]: okej

K35: hvala

[PREVEZOVANJE]

Ako4: ja izvolite[izv/o:ltE] prosim

K35: dober dan jaz bi se zanimal za letalske

K35 [prekr]: karte

Ako4 [prekr]: ja [1]

Ako4: [2] povejte

K35: eee za London desetega junija

[TIŠINA]

K35: povratek pa bi bil petnajstega

Ako4: desetega je čakalna lista že

K35: aha že je čakalna lista kaj pa[+SOGOVORNIK_mhm] dan prej ali[al] pa kasneje

[TIŠINA]

Ako4: dan kasneje tudi

[TIŠINA]

Ako4: tudi devetega je polno

[TIŠINA]

Ako4: prosto še imam[m/a:m] osmega junija

K35: osmega pa ...

[TIŠINA]

Ako4: pa pol[*] naslednji je trinajsti junij

K35: aha osmi pa do petnajstega junija

K35: eee cena bi me zanimala za štiri karte[+SOGOVORNIK_mhm]

K35: pa [N-]od kod bi se[-N] če se gre z Brnika ali[al] se da [.] [TIHO-] od kje drugod mogoče kaj[-TIHO]

[TIŠINA]

Ako4: cena bi bila[bl/a:] po osebi s taksami štirinpetdeset[St\@rinp/e:dEsE] tisoč tristo enainštirideset[*E:nainSt\@rdEsE] tolarjev iz Ljubljane do Londona in nazaj

K35: aha aha kaj pa Dunaj ali[al] [1]

K35 [prekr]: [2] pa kaj tu ?

Ako4 [prekr]: oziroma za [1]

Ako4: [2] dve osebi imate[m/a:tE] varianto [.] za obe skupaj sedemdeset tisoč šesto devetinpedeset

K35: ja

K35: aha to je nekaj[n/e:ki] popusta

Ako4: ja v bistvu je plača eden potujeta dva

K35: aha aha aha

K35: to je Adrijino letalo ne?[+SOGOVORNIK_mhm]

K35: [SOGOVORNIK_mhm]

K35: aha

[ZAKLJUČEK]

K35: okejv redu hvala lepa

Ako4 [prekr]: prosim na svidenje

K35 [prekr]: [TIHO-]bom jaz to pa se odloč() ...[-TIHO]

K35: adijo[d/i:jO]

Oznaka pogovora: TAne77.trs

Ane2: Neckermann Reisen [ime]

K44: dober dan

Ane2: dober [1]

Ane2 [prekr]: [2] dan

K44 [prekr]: eee [1]

[JEDRO]

K44: [2] jaz bi rabila[r/a:bla][*] nekaj informacij

K44: in [1]

K44 [prekr]: [2] sicer glede [1]

Ane2 [prekr]: izvolite[izv/o:ltE]

K44: [2] kampiranja

K44: a imate kakšne ponudbe za kampiranje v tujini ?

[TIŠINA]

Ane2: oh eee kje recimo eee

K44: eee ne vem [NERAZUMLJIVO-][N-]vem da so ti ka()[-N][-NERAZUMLJIVO] eee vem da so ti kampi na primer v Korzika Sicilija

K44: kaj takega

Ane2: čakajte[tS/a:ktE] samo majčkeno[m/i:tSkEnO] bom ...

[TIŠINA]

Ane2: ne nič tu da bi kar takega zasledila da bi [.] kje[k/i:] kaka taka ponudba bila[bl/a:]

Ane2: vi bi potem[+SOGOVORNIK_aha] s svojo prikolico dol šli ali[al] kaj v kamp

K44 [prekr]: ne ne eee [1]

Ane2 [prekr]: ne?

K44: [2] jaz sem mislila[m/i:sla] ko so ti kampi [1]

K44: [2] na primer organizirani preko agencije

Ane2: ali[al] ko prikolico dol[*] pač ponujajo [1]

Ane2: [2] ne?

K44: eee ko ne vem vzameš samo[s/a:m] šotor in [1]

K44 [prekr]: [2] [.] potem ne vem tam nudijo pač eee ...

Ane2 [prekr]: ja ne ne teh ...

Ane2: ne

K44: aha [1]

K44 [prekr]: [2] nimate

Ane2 [prekr]: nnn

K44 [prekr]: je potem kaka druga [1]

Ane2 [prekr]: nič zdaj zae() ...

K44: [2] ponudba glede [.] ne vem da ni vezano na hotel ali[al] pa apartma

[TIŠINA]

Ane2: eee glejte mi imamo[m/a:mO] ali[al] apartmajska ali[al] pa ali[al] pa[+SOGOVORNIK_aha] bungalovi so ne? ali[al] pa v hotelu je ponudba ne?

Ane2: tu[+SOGOVORNIK_mhm] recimo edino na Hrvaškem so [N-]bo()[-N] bolj tisti eee kaj jaz vem

Ane2: [TIHO-]kako[k/a:k] se eee[-TIHO]

Ane2: [angl-]mobil home[-angl] ne? taki tudi tisti ne? to

Ane2: ampak to je že bolj kot taki apartmajčki ne?

Ane2: to[IZG]

Ane2: ali[al] pa recimo ti avtodomovi ne?

Ane2: [SOGOVORNIK_ja?]

Ane2: eee to potem ko greste recimo to je za Skandinavijo no [.] to je značilno ne?

K44: ja aha to nudite ?

Ane2: kaj ?

Ane2 [prekr]: za [N-]t()[-N] to imamo[m/a:mO] [1]

K44 [prekr]: [N-]to j()[-N] to to ponudbo imate ?

Ane2: [2] te avtodomo() ali[al] pa recimo po Ameriki je to znano ne?

Ane2: to je

K44 [prekr]: aha na kak način je pa [1]

Ane2 [prekr]: to je možno ne?

K44: [2] to organizirano ?

Ane2: kako ?

K44: [N-]kak[-N] eee na kak način je to organizirano ?

Ane2: ne [N-]to ni orga()[-N][N-]to v lastni reži()[-N] mislim v lastni režiji vi greste z letalom recimo kaj jaz vem [.] eee tam v Los Angeles prevzamete ta avtodom pa potem greste skozi pa ga zopet vrnete nekje na letališču oziroma pri tistem ponudniku ko[*] je ne?

Ane2: ti ko eee[+SOGOVORNIK_aha] [.] ne? dajejo v najem isto je za Skandinavijo isto ne?

Ane2: tako[t/a:k] da[+SOGOVORNIK_mhm] ...

Ane2: [SOGOVORNIK_mhm]

Ane2: najamete v bistvu pa se ustavljate[ust/a:UlatE] po določeni začrtani ruti greste ne?

Ane2: se[+SOGOVORNIK_mhm] ustavljate[ust/a:UlatE] ne?

K44: aha[IZG] se pride[pr/i:jE] potem čisto v svoji režiji

K44: eee [1]

K44 [prekr]: [2] popolnoma sam ...

Ane2 [prekr]: no[N-]svoj()[-N] plačate [1]

Ane2: [2] pač ta avtodom pa to vse ostalo pa ni vključeno[fkl/u:tSEnO] hrana pa to [1]

Ane2 [prekr]: [2] ni vključeno[fkl/u:tSEnO] ne?

K44 [prekr]: ja ja vse ostalo pa v [1]

K44: [2] svoji režiji[+SOGOVORNIK_tako] potem [+SOGOVORNIK_tako] eee [1]

K44: [2] potuješ po ...

K44: ne?[N-]dolo()[-N] [1]

Ane2: [2] tu so neomejeni kilometri potem vključeni[fkl/u:tSEni] ne?

K44 [prekr]: eee razen pol[*] [1]

Ane2 [prekr]: a neomejeni ?

Ane2: [2] so razna doplačila ne?

Ane2: bencin [N-]to s()[-N] to je vaš strošek ne?

K44: to je naš strošek ja

K44: eee[+SOGOVORNIK_ja] kaj pa na primer eee [.] cene kako[k/a:k] se kaj gibljejo te cene ?

[TIŠINA]

Ane2: samo malo

[TIŠINA]

Ane2: zdaj[z/a:j] mi morate[m/o:rEtE] datum točno malo povedat[*][N-]da vidim[-N] mmm [.] da vem

Ane2: za kdaj [1]

Ane2 [prekr]: [2] vas zanima ?

K44 [prekr]: ja aha [1]

K44: [2] ker[k@] so tudi[t/u:t] sezone

K44: eee ja[IZG] nekje konec avgusta

[TIŠINA]

K44: tako drugo polovico avgusta no

[TIŠINA]

Ane2: zdaj[z/a:j][*] spet odvisno kje[k/i:] boste ga prevzeli pa kaj ker so različne te najemne tam nekje od ...

K44: no saj okvirno in bom se jaz potem tudi[t/u:t] [1]

K44 [prekr]: [2] oglasila[Ogl/a:sla] no[NERAZUMLJIVO-]če bi[-NERAZUMLJIVO] ...

Ane2 [prekr]: okrog devetinšestdeset[dEv/e:tinS/e:jEsEt] [1]

Ane2: [2] evrov recimo pa spet od tipa avtodoma pa to ne?

Ane2: vse skupaj [+SOGOVORNIK_ja] pa od paketa[+SOGOVORNIK_ja] zavarovalnega zraven ne?

Ane2: pa[+SOGOVORNIK_mhm] vse skupaj to je najboljše da se pri nas oglasite[Ogl/a:stE] pa potem vse skupaj lahko pogledate[pOgl*E:jatE] tudi [N-]sa()[-N] zdaj[z/a:j] sam tip pa koliko[k/o:lkO] vas je ne? a je to zdaj[z/a:j] manjši[m/a:jnSi] avtodom ali je večji ne?

K44: aha plača se pa na avtodom[IZG] ne na osebe ?

Ane2: kaj ?

K44: plača se na avtodom [1]

K44: [2] eee ne na osebe ? [P] mhm

Ane2: ja ker so različni [N-]pol[*] se pač [1]

Ane2: [2] zdaj[z/a:j] koliko[k/o:lkO][-N][N-]tudi[t/u:t] so[-N] [.] določeni avtodomi so predvideni

Ane2: ne [.] se plača ker je predvideno koliko[k/o:lkO] na avtodom recimo gre [1]

K44: [2] oseb ne? [P] tako tako [1]

Ane2: koliko[k/o:lkO] lahko[l/a:x] gre oseb ja ja

Ane2: [2] ne?

K44: dobro [1]

K44 [prekr]: [2] v redu najlepša hv() ...

Ane2 [prekr]: recimo imate[m/a:tE] dve odrasli [1]

Ane2: [2] pa dva otroka tudi[t/u:t] tako[t/a:k] so ležišča notri predvidena ne?

K44: ja ja je [1]

K44 [prekr]: [2] odvisno potem [1]

Ane2 [prekr]: ne?

K44: [2] ne?

Ane2: ne?

Ane2 [prekr]: najboljše da [1]

K44 [prekr]: dobro

Ane2: [2] se oglasite[Ogl/a:stE] pa potem tudi[t/u:t] terminsko [N-]pa vse skupaj pogleda()[pOgl*E:ja][IZG][-N] mislim pa destinacijo kam boste šli ne? zdaj[z/a:j] vam [1]

Ane2 [prekr]: [2] brezveze[*] da ne[n/e:]?

K44 [prekr]: eee da bi se ...

Ane2 [prekr]: ne? [P] ne? to [1]

K44 [prekr]: ja ja

Ane2: [2] sem vam zdaj[z/a:j] za Ameriko tisto za en rekla [1]

Ane2 [prekr]: [2] ne?

K44 [prekr]: aha [1]

K44: [2] to je bilo[bl/o:] zdaj[z/a:j] za Ameriko mhm[+SOGOVORNIK_ja]

K44: Skandinavija verjetno [.] dražja ?

[TIŠINA]

Ane2: no zdaj[z/a:j][N-]spet[-N] zopet[IZG] odvisno ne?

K44: aha

K44: dobrov redu

Ane2: mmm čakajte[tS/a:ktE] samo[s/a:m] malo

Ane2 [prekr]: [NERAZUMLJIVO-]se lahko zdaj[z/a:j][-NERAZUMLJIVO] ...

K44 [prekr]: aha boste ...

Ane2: tu[:] je lahko eee

Ane2: samo malo imamo[m/a:mO] recimo eee po Norveški

Ane2: potem [.] to

Ane2: se pravi najboljše da se oglasite[Ogl/a:stE] pa bomo skupaj pogledale ne?

[ZAKLJUČEK]

K44: dobro najlepša [1]

K44 [prekr]: [2] hvala

Ane2 [prekr]: v redu

Ane2: ja

Ane2 [prekr]: na svidenje

K44 [prekr]: na svidenje

Oznaka pogovora: TAso06.trs

Aso6: dober dan "agencija sonček" [ime] prosim

K4: dober dan [priimek] pri telefonu

K4 [prekr]: vidim da ste me že ...

Aso6 [prekr]: aha dober dan gospod [priimek]

[JEDRO]

Aso6: ja glejte[l*E:jtE] jaz sem vam preverila[prEv/e:rla] za karto

Aso6: in sicer[+SOGOVORNIK_aha] leti so v tem trenutku še prosti

Aso6: vas[+SOGOVORNIK_ja] timingi[+angl][+SOGOVORNIK_ja] tudi[t/u:d] zanimajo mogoče ?

K4: tudi ja bi prosil[pr/o:sO] če mi lahko[+SOGOVORNIK_ja][N-]po()[-N] [.] [1]

K4 [prekr]: [2] poveste

Aso6 [prekr]: se pravi[pr/a:U] [1]

Aso6: [2] sedemnajst petinpetdeset iz Ljubljane

Aso6: [SOGOVORNIK_mhm]

Aso6: sedmi šesti ne?

Aso6: devetnajst[+SOGOVORNIK_tako][+SOGOVORNIK_ja] dvajset ste v Frankfurtu

Aso6: [SOGOVORNIK_mhm]

Aso6: dvaindvajset štirideset[St\@rdEsEt] naprej

Aso6: [SOGOVORNIK_aha][SOGOVORNIK_ja]

Aso6: in ste potem naslednje jutro osem petdeset v Johanesburgu

K4: osem petdeset[p/e:jEsE] to je potem osmega ?

K4 [prekr]: osmega šestega ne?

Aso6 [prekr]: osmega ja zjutraj

K4 [prekr]: mhm mhm mhm

Aso6 [prekr]: tako tako tako

K4: eee s katero[kt/e:rO] agencijo pa se to leti oziroma katero letalsko [1]

K4 [prekr]: [2] družbo ?

Aso6 [prekr]: jo nič[n\@tS] [1]

Aso6: [2] mi ni povedala kolegica

Aso6: lahko[+SOGOVORNIK_aha] preverim še ne?

Aso6 [prekr]: eeem ... [P] ja

K4 [prekr]: no saj ni [.] saj ni potrebno

K4: eee[N-]ka()[-N] kaj[k/a:] pa cena za[:] economy[+angl] razred

Aso6: veste koliko[k/o:k] sem dobila ceno šesto devetinpetdeset evrov [.] plus[+SOGOVORNIK_ja][N-]pet()[-N] cirka petindvajset[p/e:tindv/a:js] tisoč takse

Aso6: [SOGOVORNIK_aha]

[TIŠINA]

K4: je možno potem tudi[t/u:t] to rezervirat če se odločim ?

Aso6: ja lahko [.] lahko ja[+SOGOVORNIK_mhm] seveda seveda ni problema[+SOGOVORNIK_dobro][+SOGOVORNIK_ja]

Aso6: pokličite[pOkl/i:tStE] me pa bova naredila[nard/i:la] rezervacijo ne?

K4: ja tako ja

[ZAKLJUČEK]

K4: v redu hvala lepa za informacije[+SOGOVORNIK_ja]

Aso6: prosim gospod [priimek][+SOGOVORNIK_ja]

K4: ja pa na [1]

K4 [prekr]: [2] svidenje

Aso6 [prekr]: če bi pa še kaj[k/e:] [1]

Aso6: [2] rabil[*] pa pokličite[pOkl/i:tStE] ne?

Aso6: ja na svidenje

K4: ja na svidenje

Oznaka pogovora: TAso07.trs

Aso9: prosim agencija "sonček"

K6: eee dober dan [ime] [priimek] pri telefonu

[JEDRO]

K6 [prekr]: eee jaz bi se [1]

Aso9 [prekr]: ja?

K6: [2] pa zanimal za letovanje na Maldivih in sicer drugi teden novembra

K6: če mi nekako [1]

K6 [prekr]: [2] lahko uredite nekaj[n/e:ki] ...

Aso9 [prekr]: eee letošnjega [1]

Aso9: [2] leta ne? ?

Aso9: ja

K6: letošnjega leta ja

Aso9: v novembru ?

Aso9: za štirinajst[St@rn/a:jz][+SOGOVORNIK_ja] dni ?

Aso9 [prekr]: čakajte[tS/a:ktE] si moram pa jaz [1]

K6 [prekr]: eee ...

Aso9: [2] malo[m/a:l] zapisat[*]

K6: ponudbe sem že gledal nekje [N-]od ene()[-N] ja[N-]od deset do štr()[-N] ja štirinajst[St@rn/a:jz] dni

Aso9 [prekr]: štirinajst[St@rn/a:jz] dni [1]

K6 [prekr]: recimo[r*E:tsmO][+NERAZUMLJIVO]

Aso9: [2] so običajno ne?

Aso9: [SOGOVORNIK_ja]

Aso9: eeen eee kako rabite[r/a:ptE][*] z avionskim prevozom in vse komplet [1]

Aso9 [prekr]: [2] ne?

K6 [prekr]: ja ja

K6: ja ja [1]

K6 [prekr]: [2] kompletno [P] kompletni aranžma[+NERAZUMLJIVO]

Aso9 [prekr]: dve osebi ? [P] ali[al] več ?

K6: za dve osebi

K6: kompletni aranžma ja[+SOGOVORNIK_ja]

Aso9: ja [1]

Aso9 [prekr]: [2] boste mi dal[*] številko ?

K6 [prekr]: s tem da zdaj cenovno ...

Aso9: ja?

Aso9 [prekr]: cenovno do [1]

K6 [prekr]: eee ...

Aso9: [2] koliko[k/o:lkO] ?

K6: eee nekako recimo osemsto tisoč

K6: maksimalno za dve[+SOGOVORNIK_mhm] osebi [1]

K6 [prekr]: [2] ne?

Aso9 [prekr]: to je [1]

Aso9: [2] maksimum

Aso9: ja[+SOGOVORNIK_ja]

Aso9: pa še nekaj[n/e:ki] mi zaupajte[za/u:pitE] eeem

Aso9: hotel želite imet[m/e:t] tri štiri zvezdice [angl-]all inclusive[-angl] ali polpenzion ?

K6: eee polpenzion

K6: pa tri zvezdice

Aso9: ~H ~P pa tri zvezdice takole[t/a:klE]

Aso9: v novembru sva rekla [1]

Aso9 [prekr]: [2] ne? [P] eee telefonsko ?

K6 [prekr]: ja drugi drugi teden v novembru

Aso9: kako ?

Aso9 [prekr]: druga polovica ? [P] aha mhm

K6 [prekr]: ja drugi teden novembra tu nekje[n/e:ki] [P] ja ja

Aso9 [prekr]: novembru druga polo() ...

K6 [prekr]: eee telefons() ...

Aso9: ja?

K6: telefonska je pa nič dva dvesto dvajset eee sedem[+SOGOVORNIK_ja] dva dva devet

Aso9: sedem dva dva devet

Aso9: tako

Aso9: [SOGOVORNIK_ja]

Aso9: kako[k/a:k] ste mi rekel[r/e:ku][*] da se pišete ?

K6: eee [priimek] [ime]

Aso9: [priimek] [ime]

Aso9: glejte[l*E:jtE] jaz bom eee tole majčkeno[m/a:jtSk@n] pobrskala pa vas pokličem nazaj ne?

Aso9: zdaj[z/a:j] če ne danes pa jutri ne?

[ZAKLJUČEK]

K6: dobro

K6 [prekr]: dobro hvala

Aso9 [prekr]: bo bo [1]

Aso9: [2] v redu ?

Aso9 [prekr]: ja hvala vam tudi na svidenje

K6 [prekr]: ja ni problema

K6: na svidenje

Oznaka pogovora: TAso11.trs

Aso7: (dobe)r dan "agencija sonček" [ime] na drugi strani izvolite[izv/o:ltE]

K7: dober dan [ime] [priimek] pri[p@r] telefonu

K7: eee [1]

K7 [prekr]: [2] zanimal bi se [1]

Aso7 [prekr]: dober dan

[JEDRO]

K7: [2] za[:] [.] eee poletne počitnice v glavni sezoni v južni Dalmaciji[+SOGOVORNIK_ja] [.] kaj imate[m/a:tE] [1]

K7 [prekr]: [2] za eee ...

Aso7 [prekr]: v južni Dalmaciji ?

K7: ja

Aso7: seveda

Aso7: samo trenutek prosim

Aso7: se malo pripravim

Aso7: eee vi osebno [.] se zanimate za koliko ?

Aso7: družino ?

K7: ne za dve osebi

Aso7: za dve osebi aha

Aso7: eee južna Dalmacija

Aso7: eee zdaj mi boste malo[m/a:U] povedal[*] eee kje ste že kaj[k\@j] bil[*] tako[tk/o:] da [.] vam znam ponudit[pOn/u:d@t] tisto kar[*] niste bil[*]

Aso7 [prekr]: halo ?

K7 [prekr]: nimam [1]

K7: [2] kakšnih eee ...

Aso7: nimate želj aha

Aso7 [prekr]: v redu

K7 [prekr]: ne ne

Aso7 [prekr]: eee zdaj ...

K7 [prekr]: samo tako[t/a:k] me splošno zanima

Aso7: aha[N-]za()[-N] zanima vas mogoče tam južno [.] bolj Dubrovnik okolica mogoče kakšna Korčula Hvar ?

Aso7: eeem tam okolica Splita južno [.] makarska riviera ?

Aso7: toliko[t/o:k] ne [1]

Aso7 [prekr]: [2] jug ?

K7 [prekr]: recimo [1]

K7: [2] južno od Splita

Aso7: mhm mhm južno od Splita v redu

Aso7: potem bomo[b/o:][IZG] kar[k\@r] z Makarsko začel[*]

Aso7: zdaj eeem [.] samo trenutek

Aso7: a vas zanimajo več ali[a][IZG] manj[m\@m][IZG] polpenzioni mogoče eee apartmaji ?

[TIŠINA]

Aso7 [prekr]: a najemi a [1]

K7 [prekr]: eeem apartmaji

Aso7: [2] bolj [.] apartmaji ?

Aso7 [prekr]: aha

K7 [prekr]: ja

Aso7: v redu [.] potem pa samo trenutek

Aso7: recimo[r*E:tSmO] eee Makarska potem[+NERAZUMLJIVO] hotel "alga" apartmaji Afrodita v Makarski sedemdnevni [N-]apart()[-N] najem apartmaja

Aso7: v terminu kdaj ste pa kaj[k*E:j] mislili iti[/i:t] ?

Aso7: na oddih ?

K7: eeem zadnji[z/a:dn] teden[t/e:dn] julija ali[al] pa začetku avgusta ?

Aso7: začetku avgusta [NERAZUMLJIVO-]aha deseti sedmi do enaindvajseti[-NERAZUMLJIVO] osmi

Aso7: eee zdaj[z/a:j] takole[tk/o:lE] ne? imam[m/a:m] tukaj[t/u:ki] ene zelo[zl/o:] dobre apartmaje

Aso7: sedemdnevni [N-]apartma na()[-N] najem apartmaja

Aso7: eee v ceni [N-]je tudi[t/u:d] že eee najem [.] eeepa()[-N] se opravičujem je že turistična pristojbina

Aso7: prihodi so ob sobotah in minimalno zaenkrat sedem dni

Aso7: eee zdaj eee tako[tk/o:] eee cena je dokaj visoka ker so apartmaji zelo[zl/o:] v redu eeem

Aso7: [SOGOVORNIK_mhm]

Aso7: [N-]so pa[-N] sto petinpetdeset[p/e:tinp/e:jEsE] tisoč sedemsto pride na primer najem za dve do tri osebe studio apartma

Aso7: eee zdaj[+SOGOVORNIK_aha] jaz[j\@s] vsekakor[vs/a:kakOr][IZG] stranki najprej predlagam

Aso7: eee ker sta dve osebi ne?

Aso7: eee da[+SOGOVORNIK_mhm] se največkrat eee splača kar[k\@r] vzet[*] hotel

Aso7: ne?

Aso7: ker mislim[m/i:sl@m] da[:] glede razlike v samem[s/a:mu][IZG] najemu in potem v polpenzionu je tako[t/o:k] majhna da se v bistvu splača vzet[*] kakšen polpenzion v enem[*E:nmu] od hotelov

Aso7: na primer "hotel alga" v Tučepih

Aso7: eee[N-]je se zelo[zl/o:][-N] je zelo[zl/o:] dober hotelček tri zvezdice [.] in na primer pride devetinsedemdeset[dEv/e:tins/e:nEsE] tisoč šesto v tem času

Aso7: eee polpenzion po osebi ne?

Aso7: zajtrk in večerja

Aso7: tako[tk/o:] da vas potem pride to vse skupaj sto devetinpetdeset[+SOGOVORNIK_jaja] tisoč dvesto ne?

Aso7: eee zdaj[zd\@j] "hotel Neptun" imamo[m/a:mO] tudi v Tučepih

Aso7: eee in je na bazi [angl-]all inclusiva[-angl] kar pomeni[pOm/e:n] da imate[m/a:tE] potem tudi [.] eee vključene[vkl/u:tSEnE] eee vso pijačo alkoholno brezalkoholno in tako naprej

Aso7: eee na primer pride pa cena sto sedemindvajset tisoč tristo ne?

K7: mhm po [1]

K7 [prekr]: [2] osebi ?

Aso7 [prekr]: eee ...

Aso7: po osebi tako ja samo[s/a:m] tukaj[t/u:ki] pa morate[m/o:rtE] vedet[*] da je to že vse skoraj vključeno in dejansko[+SOGOVORNIK_ja] doli[d/o:l][+SOGOVORNIK_ja] potrebujete denar[+SOGOVORNIK_mhm] samo za kakšen[k/a:S@n][IZG] izlet in tako[tk/o:] naprej ne?

Aso7: zdaj[zd\@j] če gremo malo eee bolj na sever

Aso7: imamo v naši agenciji "sončkov klub"

Aso7: [N-]v[:] [.] eee Mur()[-N] na Murterju

Aso7: poznate otok Murter mogoče ?

K7: n[:]e

Aso7 [prekr]: ste že bil[*] ? [.] ne aha ta otoček tako[t/a:k] [1]

K7 [prekr]: ne [.] ne ne

Aso7: [2] eee recimo[r*E:tSmO] sredno[*] velik

Aso7: povezan je z dvižnim mostom kar pomeni[pOm/e:n] ta most se zdigne[*] samo zjutraj ob devetih in popoldne ob petih in je ves čas spuščen

Aso7: tako[tk/o:] da ste takoj[+SOGOVORNIK_mhm] na otoku

Aso7: eeem sam otok slovi po zelo[zl/o:] lepih plažah

Aso7: eeem in imamo tam en[*] hotelček [.] ki se imenuje Borovnik

Aso7: eee v samem[s/a:mu] centru eee Murterja v bistvu

Aso7: eee največja eee prednost Murterja je da so te plaže ne? ko[*] sem omenil[Om/e:nu]

Aso7: in otok je tako[t/o:k] majhen da ga v bistvu v enih[*E:n][IZG] desetih minutah prevozite[prEv/o:stE] z avto

Aso7: eeem tako[tk/o:] da v bistvu se lahko vsak dan kopate skoraj[sk*O:] na drugi plaži

Aso7: plaže so[SO][IZG] več ali manj prodnate

Aso7: eeem mogoče tudi[t/u:t] nekaj[n/e:ki] skal [.] skalnate ter eee nekaj[n/e:ki] mivke je tudi tam

Aso7: tako[tk/o:] da plaže so res različne in čudovite no

Aso7: tako[tk/o:] da[+NERAZUMLJIVO] jaz vam tukaj[t/u:ki] priporočam ta hotel [.] sicer je samo[IZG][N-]me()[-N] mestu in ima eee majhno plažo kakšnih [.] eee sto metrov stran ali[al] pa do dvesto metrov stran od hotela

Aso7: eee imamo[m/a:mO] pa naš "sončkov klub" [NERAZUMLJIVO] predstavnika [.] eee doli[d*O:l] in imate[m/a:tE] možnost tudi[t/u:t] različnih izletov

Aso7: eee imate[m/a:tE][N-]iz()[-N] možnost[m/o:nOs][IZG] izleta na Kornate

Aso7: sama ladja[+SOGOVORNIK_mhm] za Kornate odpelje[Otp/e:lE] izpred hotela

Aso7: tako[tk/o:] da jaz bi kar[k\@r] priporočal ta hotelček sem tudi[t/u:t] sam osebno[Os/e:bn] doli[d*O:l] bil

Aso7: hrana je zelo[zl/o:] v redu [.] samopostrežni[IZG] zajtrk [.] pa samopostrežna večerja

Aso7: eee res v redu hranica in tukaj[t/u:ki] imate[m/a:tE] v bistvu ceno francoski postelji[p/o:stli] po osebi štiriinpetdeset[St\@r@np/e:dEsEt] tisoč devetsto v sami sezoni

Aso7: v ceni imate[m/a:tE] potem tudi še eee izposoja koles

Aso7: tako[tk/o:] da si lahko [N-]iz()[-N] izposodite[ispOs/o:tE] kolo

Aso7: pa[+SOGOVORNIK_mhm] mogoče tudi[t/u:] kakšen[k/a:S@n] motorni čolnček imate[m/a:tE] v ceni že

Aso7: eee si ga lahko sposodite[spOs/o:tE] tako[tk/o:] naprej

[TIŠINA]

Aso7: eeem tako[tk/o:] najboljše[n\ajb/o:lS] bi bilo[l/o:] pa seveda če ste za to vam lahko zapakiram ta katalog naš [.] pa vam ga pošljem

Aso7: si ogledate to

K7: eeem lahko ja [.] prosim

Aso7: lahko ?

Aso7: mhm[+SOGOVORNIK_ja] seveda

K7: kaj pa v elektronski obliki ga tudi[t/u:j][IZG] imate[m/a:tE] ?

Aso7: ne na žalost ne

K7: ne

Aso7: tako[tk/o:] da lahko si pa [N-]o()[-N] ogledate našo spletno stran ?

Aso7: vam lahko narekujem če želite ?

Aso7: eee [1]

Aso7 [prekr]: [2] drugače[drug/a:tS] boste imeli[m/e:li] pa tudi[t/u:t] ...

K7 [prekr]: ja prosim

Aso7: ~W ~W ~W sonchek

Aso7 [prekr]: ~S ~O ~N ~C ~H ~E ~K

K7 [prekr]: sonchek

Aso7: pika[+SOGOVORNIK_ja] com[+angl] ja

Aso7: zdaj[z\@j] ne vem koliko[k/o:k] je[+SOGOVORNIK_okej] ažurna mislim[m/i:sl@m] da nekaj stvari je že gori[g*O:r]

Aso7: zdaj[z\@j] zaupal[*][+SOGOVORNIK_mhm] mi boste tudi[t/u:t] vaš naslov da vam lahko pošljem vi ste gospod ?

K7: eee [ime] [priimek]

Aso7: [ime] ?

K7: ja [1]

K7 [prekr]: [2] [priimek]

Aso7 [prekr]: priimek ?

Aso7: ~P ?

K7: eee[N-]Pre()[-N] ja ~P

Aso7: ~P ~R ~E ~V ~EK

Aso7: pa naslov ?

K7: [priimek]

Aso7: [priimek] aha

Aso7: [SOGOVORNIK_mhm]

Aso7: se opravičujem no

Aso7: tule[tl*E:] imam[m/a:m] drenje[dr*E:nE][*][+NERAZUMLJIVO] in se zelo[zl/o:] slabo[sl/a:p] sliši[sl/i:S]

Aso7: pa naslov prosim gospod [ime]

K7: [ulica] osemnajst ~A

Aso7: mhm

Aso7: to pa [1]

Aso7 [prekr]: [2] je kraj ?

K7 [prekr]: devet dva [1]

K7: [2] pet dva

K7: Radenci[+SOGOVORNIK_mhm]

Aso7: Radenci

Aso7: glejte[l*E:jtE] gospod eee [ulica] eee zdaj[zd\@j] takole[tk/o:lE]

Aso7: eee eee jaz bom eee bom poslal ta katalog

Aso7: pa se lahko slišiva[sl/i:Sva] recimo[r*E:tSmO] [.] eee proti[prOt] koncu[k*O:nts] tedna [.] ko si boste malo[m/a:U] to ogledal[*]

Aso7: pa lahko pokličete lahko[+SOGOVORNIK_mhm] pa tudi[t/u:t] mi pustite[+SOGOVORNIK_ja] telefonsko

Aso7: pa vas jaz lahko pokličem kakšen petek popoldne [.] če želite kakšen mobitel [.] mogoče ?

K7: ne ne bom kar jaz to pogledal [1]

K7 [prekr]: [2] pa vas bom poklical [P] ja

Aso7 [prekr]: boste pogledal[*] ? [P] v redu

[ZAKLJUČEK]

K7: hvala lepa

Aso7: prav

Aso7: ni za kaj[k*E:j] lepo [1]

Aso7 [prekr]: [2] se imejte[m*E:jtE]

K7 [prekr]: [NERAZUMLJIVO-]na svidenje[-NERAZUMLJIVO]

Aso7 [prekr]: na svidenje

K7 [prekr]: adijo[+NERAZUMLJIVO]

Oznaka pogovora: TAso09.trs

Aso3: "sonček" [ime] prosim

K8: eee dober dan gospoda [ime] prosim

[JEDRO]

Aso3: njega pa ni danes

K8: eee sploh ga danes ne bo ?

Aso3: ne sploh ga ne bo

Aso3: lahko jaz pomagam ?

K8: eee za Lizbono mi je gledal letalske karte pa hotele bi se mogel[m/o:gO][*] še potem nekaj[n/e:kE] pogovorit[*][+SOGOVORNIK_ja]

Aso3: eee za kdaj pa ?

K8: eee[:] šestindvajseti[S/e:stindv/a:jsti] sedemindvajseti[s/e:dndv/a:jsti] osemindvajseti[/o:sndv/a:jsti] #maj#

Aso3 [prekr]: aha ni tako[t/a:k] ...

K8 [prekr]: v bistvu moram biti[b/i:t] doli[d/o:l] zdaj[z/a:j][N-]m()[-N] [.]

Aso3 [prekr]: ni še tako[t/a:k] zgodaj ne?

K8 [prekr]: nismo se pa točno termina ...

Aso3 [prekr]: ponedeljek [1]

K8 [prekr]: no ...

Aso3: [2] je on tukaj

K8: aha dobro

K8 [prekr]: bom potem ...

Aso3 [prekr]: pa najboljše da [1]

Aso3: [2] nadaljujeta ne?

K8: ja

K8 [prekr]: eee kdaj pa v ponedeljek dopoldne popoldne ?

Aso3 [prekr]: dobro [P] ponedeljek #popoldan# [.] [1]

Aso3: [2] ob dveh

K8: od dveh dalje ?

Aso3: od[+SOGOVORNIK_mhm] dveh naprej do večera ja[+SOGOVORNIK_dobro]

[ZAKLJUČEK]

Aso3 [prekr]: dobro?

K8 [prekr]: najlepša [1]

K8: [2] hvala

K8 [prekr]: na svidenje

Aso3 [prekr]: enako na svidenje

Oznaka pogovora: TAso16.trs

Aso1: dober dan [ime] pri telefonu

K11: dober dan [priimek] tukaj

[JEDRO]

K11: imela[m/e:la] bi nekaj vprašanj v zvezi z letovanjem v južni Dalmaciji

K11: [SOGOVORNIK_mhm]

K11: in sicer me predvsem zanimajo [angl-]all inclusive[-angl] ponudbe

K11: zdaj[z/a:j] nekaj sem gledala po katalogu sicer ampak bi skoraj želela s prve roke dobit[*] kaj več informacij

K11: [SOGOVORNIK_mhm] zanima me pa tisti ta[*] pravi [angl-]all inclusive[-angl]

K11: taki[*][+SOGOVORNIK_mhm] ko[*] bi bil čim bolj podoben[pOd/o:bn] temu kaj[*] je recimo v Turčiji ali[al] pa [1]

K11 [prekr]: [2] v Grčiji v ...

Aso1 [prekr]: tega ni ne

K11: tega ni ?

K11 [prekr]: čisto ta[*] pravega torej ni

Aso1 [prekr]: tega ni

K11 [prekr]: kaj pa je najboljše od [1]

Aso1 [prekr]: po pravici povedano [NERAZUMLJIVO-]tega ni ne[-NERAZUMLJIVO]

K11: [2] tega kar obstaja recimo ?

Aso1: eeeh[+IZDIH] [.]

Aso1: dober je tale eee v hotelu Faraon v Trpanju

Aso1: potem[IZG][+SOGOVORNIK_ja] zdaj[z\E][N-]tudi[t/u:t][-N] [.] no[N-]še še[-N] mogoče še boljši je v Osminah [.] v Slanem [+SOGOVORNIK_mhm]

Aso1 [prekr]: tudi[t/u:t] ta je zelo[zl/o:] v redu mislim[+NERAZUMLJIVO]

K11 [prekr]: mhm tega poznam

Aso1 [prekr]: poznate ?

K11 [prekr]: tega poznam ja

Aso1 [prekr]: no [1]

K11 [prekr]: ja

Aso1: [2] ta je [.] po mojem vseeno[vsE*E:n] na tem področju še eden[*E:dn][SOGOVORNIK_mhm] [.] tako[t/a:k] no [.] najboljših[+SMEH][+SOGOVORNIK_mhm] eee

Aso1: v[O][IZG] redu je pa tudi tale v Epidaurusu

K11: to pa [1]

K11 [prekr]: [2] je ?

Aso1 [prekr]: s tem so [1]

Aso1: [2] bili[bl/i:] tudi[t/u:d] zadovoljni

Aso1 [prekr]: v Cavtatu

K11 [prekr]: [NERAZUMLJIVO-]kje je to ?[-NERAZUMLJIVO]

Aso1 [prekr]: čisto[tS/i:st] na koncu[k*O:nts] v Cavtatu ja ja

K11 [prekr]: [NERAZUMLJIVO-]mhm Cavtat [.] aha "črna gora" ja[-NERAZUMLJIVO]

Aso1: ja

K11: kaj pa kaj po otokih obstaja ?

Aso1: zdaj[z\@j] takole[tk/o:lE] je

Aso1: [KASELJ] Tuei je kupil[k/u:pO] en[*] hotel v bistvu in je tudi [N-]v[-N] [.]

Aso1: na na Braču[+SOGOVORNIK_mhm] eee[:] [.] tale ...

Aso1: [TIHO-]kako[k/a:k] sem[-TIHO]

Aso1 [prekr]: Riu

K11 [prekr]: Bol ?

Aso1 [prekr]: eee čakajte[tS/a:ktE]

K11 [prekr]: aja

Aso1: eee ne ne

Aso1: ja na Bolu ampak veste[v/e:tE] kje čakajte[tS/a:ktE] samo[s/a:m] da ga najdem

Aso1: jo[N-]kako[k/a:k] mi je[-N] [.] v sekundi mi je iz glave [.] padel[p/a:dO] tisti[t/i:s][IZG] trenutek ko sem vam hotela[x*O:tla] razlagat [.] [TIHO-]začet čakajte[tS/a:ktE] da ga najdem[-TIHO] [.]

Aso1: eee eeen oziroma ne eee ta Bonaca no

Aso1: [SOGOVORNIK_mhm]

Aso1: hotel Bonaca ima[m/a:][angl-]all inclusive[-angl]

Aso1 [prekr]: #to# v Ri() o() o() ...

K11 [prekr]: kaj informacij[+NERAZUMLJIVO] kako[k/a:k] je kaj

Aso1: #ta# je tako[tk/o:]

Aso1: #ta# je veste[v/e:tE] za kaj zanimiv ? zanimiv za družine

Aso1: [SOGOVORNIK_mhm]

Aso1: [N-]ker so te[-N] eee ker so v bistvu [.] hiške

Aso1: kot individualne

Aso1: kako[k/o:k] vam naj rečem no tako[tk/o:]

Aso1: eeen eee nižje tak depandansni stil ali[al] pa španski stil [N-]ve()[-N] veste[+SOGOVORNIK_mhm] teh hišk ne?

Aso1: kot #sob#

Aso1: to so sobe sicer niso apartmaji[+SOGOVORNIK_mhm] kot sobe

Aso1: in eee [.] zadovoljni so zaradi[zar/a:t] tega ker je res za otroke se ogromno dogaja

Aso1: [SOGOVORNIK_mhm]

Aso1: no

K11: se pravi bolj v stilu animacije kot [1]

K11 [prekr]: [2] pa eee ...

Aso1 [prekr]: tega tako [1]

Aso1: [2] tako[+SOGOVORNIK_mhm] tako tako[+SOGOVORNIK_mhm] tako

Aso1: ker[k@r][+SOGOVORNIK_mhm] [.] največji problem je v bistvu eee pri teh h[:]rvaških je

Aso1: kar se[:] tiče[:] [N-]ponudbe[-N] [.] no prehrane pa tega ne?

Aso1: mislim nikoli[nik/o:l] ni tako[t/a:k] [.] stoprocentno [.] kakor[k/o:k@r] bi si človek želel no

Aso1 [prekr]: nikoli[nik/o:l] ni tako[t/a:k] kot je od[*] zunaj[z/u:ni]

K11 [prekr]: eee zdaj me pa zanima eee [1]

K11: [2] nisem ravno cenika si ogledovala kaj[+SOGOVORNIK_mhm] preveč kakšne pa so v tisti glavni sezoni recimo od petnajstega julija pa do petnajstega avgusta [1]

K11 [prekr]: [2] eee eee [1]

Aso1 [prekr]: [NERAZUMLJIVO-]bova kar[k\@r][-NERAZUMLJIVO] ...

K11: [2] cene ?

Aso1: [TIHO-]mhm bova kar[k\@r] pogledale[*] samo[s/a:m] en[*] trenutek [-TIHO]

Aso1: [KASELJ]

Aso1: se pravi Epidaurus poznate ne?

Aso1 [prekr]: eee aja[N-]ta je v Ca()[-N] tega ne poznate ja Slano poznate ste rekli ja

K11 [prekr]: eee[N-]ta je[-N] tega ne ker je čr() ... [P] mhm Slano ja

Aso1: ja

Aso1: no [.] na primer v Epidaurusu je v višku sezone imajo[m/a:jO] oni od devetega[dEv*E:dga] sedmega do sedemnajstega[sEdn/a:jzga] devetega[dEv*E:dga]

Aso1: oni imajo[m/a:jO] takrat višek sezone #skoz#[*]

K11 [prekr]: podaljšano torej ja

Aso1 [prekr]: ne? [P] tako podaljšano [1]

Aso1: [2] #zelo#

Aso1: in imajo[m/a:jO] v bistvu sedem dni [angl-]all inclusiva[-angl] eee ceno eee

Aso1: balkon morsko stran sobo

Aso1: [N-]te so kar[k\@r][-N] [.] to je za priporočat da[IZG] to sobo vzamete zato ker tiste čisto[tS/i:s] na na drugo stran eeennneee so klasične dvoposteljne sobice in gledajo steno

Aso1: [N-]i[:]n[:][+SOGOVORNIK_mhm] zdaj[-N] [.] [1]

Aso1 [prekr]: [2] pa tako[t/a:k] velike[+NERAZUMLJIVO] ...

K11 [prekr]: razlika [1]

K11: [2] v[f] ceni pa ni tako[t/a:k] velika [1]

K11 [prekr]: [2] da bi[:] ...

Aso1 [prekr]: a veste[v/e:tE] [1]

Aso1: [2] razlika v ceni je pa deset tisoč

Aso1: [SOGOVORNIK_mhm]

Aso1: deset tisoč sedemindevetdeset[s/e:dndEv/e:dEsEt] petsto so tiste čisto[tS/i:s] navadne sobe[+SOGOVORNIK_mhm] brez balkona brez [SOGOVORNIK_mhm] ne? eee brez pogleda na morje

Aso1: te eee balkon morska stran so pa sto devet dvesto

K11: in seveda vse so klimatizirane [1]

K11 [prekr]: [2] ali ne?

Aso1 [prekr]: tako

K11: so ?

Aso1: eee so

Aso1: so [1]

Aso1 [prekr]: [2] eee[:] ...

K11 [prekr]: ali[al] je to [1]

K11: [2] posebej klima za doplačat ?

K11 [prekr]: ali je [N-]v kli()[-N] v ceno vključena ?

Aso1 [prekr]: [SMEH]

K11 [prekr]: ker to smo že tudi[t/u:t] jemali[*]

Aso1 [prekr]: to ste kar[k\@r] navajeni jel? [P] ja saj vem

Aso1: poznate sistem eee poznate sistem ...

Aso1: [TIHO-]čakajte[tS/a:ktE] da vidimo[v/i:dmO] kako[k/a:k] kako[k/a:k] je s temi ali[a] so kata() ... [-TIHO]

Aso1: ne niso niso ni

Aso1: žal mi je klime tukaj[t/u:ki] #ni#

K11: aja ni je

Aso1: v Epidaurusu

Aso1: sploh ne [+SOGOVORNIK_mhm]

Aso1: sploh je ni v sobah[+SOGOVORNIK_mhm]

Aso1: eee[+SOGOVORNIK_mhm] od teh [.] je pa veste[v/e:tE] kje

Aso1: v tem je [.] v Faraonu tistega ko sem vam prvega[+SOGOVORNIK_mhm] povedala[pOv/e:dla][+SOGOVORNIK_mhm]

Aso1: v tistem[+SOGOVORNIK_mhm] noter [N-]je[:][-N] so klime

K11: tam je klima kakšna pa je tam cena[+SOGOVORNIK_tako] pa sezona[+SOGOVORNIK_mhm] ?

Aso1: samo[s/a:m] en[*] trenutek

[TIŠINA]

Aso1: [KASELJ][TIHO-]Faraon samo[s/a:m] en[*] tre() ... [-TIHO]

[TIŠINA]

Aso1: [TIHO] aha tule imam[m/a:m] Trpanj

Aso1: [N-]se pravi je[-N] eee tu imajo[m/a:jO] pa termin od deseti sedmi do enaindvajseti[*E:nandv/a:jsti] osmi

Aso1: [SOGOVORNIK_mhm]

Aso1: in je dvoposteljna sobica balkon morska stran sto pet tisoč devetsto

K11: klima ?

Aso1: je je

Aso1: klima je [1]

Aso1 [prekr]: [2] noter

K11 [prekr]: je ?

Aso1 [prekr]: je vključeno

K11 [prekr]: je v ceni ?

Aso1 [prekr]: ja tako tako je v ceni

K11 [prekr]: v ceni mhm

Aso1: se opravičujem ja [1]

Aso1 [prekr]: [2] je v ceni

K11 [prekr]: kako[k/a:k] pa je z[*] [1]

K11: [2] klimo v Osminah ker jaz sem bila[bl/a:] junija pa je takrat nismo potrebovali

Aso1: mhm [.] je pa tako v teh sobah delno tudi klima

Aso1: v morskih sobah

Aso1: in [TIHO-]je po vsej verjetnosti res za doplačilo čakajte[tS/a:ktE] da vidimo[v/i:dmO]

Aso1: nja [.] se mi je zdelo[zd/e:l][-TIHO]

Aso1: eee tako[tk/o:] vam bom povedala eee

Aso1: pri Slanem je še vedno zgleda ta klima nerazrešena

Aso1: [SOGOVORNIK_mhm]

K11 [prekr]: [N-]kako[k/a:k] na()[-N] kako[k/a:k] naletiš ne?

Aso1 [prekr]: #sobe# ... [P] tako [1]

Aso1: [2] tako tako ker pri[p@r] Slanem je to [N-]od[-N] že od vsega začetka problem odkar so hotel odprli[Odp\@rl] [SMEH]

Aso1: najprej je bil problem televizij ko jih niso imeli[m/e:l] v vseh sobah pa pač če si jo dobil si jo dobil če jo[*] pa nisi jo[*] pa nisi ne?

K11: potem je pa še klima ostala [SMEH]

Aso1: in je tako [1]

Aso1 [prekr]: [2] je isto s klimo se zgodilo[zgOd/i:l]

K11 [prekr]: koliko[k/o:lk] imajo[m/a:jO] pa oni letos ceno ?

Aso1: je pa cena te eee sobe balkon morska stran ne?[+SOGOVORNIK_mhm] je sto devetindvajset[dEv/e:tindv/a:jz] devetsto

Aso1: [SOGOVORNIK_mhm]

Aso1: ja

K11: dobro zdaj[z/a:j] sva v bistvu predelale vse eee razen[r/a:zn] Brača [1]

K11 [prekr]: [2] nis(va)

Aso1 [prekr]: razen [1]

Aso1: [2] Brača tako to sem vam še glih[*] hotela[x*O:tla] zdajle[z\@lE][IZG] povedat[*] še za Brač

Aso1: se pravi na Braču je pa takole hotel Bonaca [.] ima[m/a:] pa #isto# ceno v tem terminu deseti sedmi do osemindvajseti[/o:sndv/a:jsti] osmi

Aso1: sto devetindvajset[st/o:dEv/e:tindvajs] devetsto[+SOGOVORNIK_mhm]

K11: tako[t/a:] kot Osmine

Aso1: tako

Aso1: isto kot Osmine[+SOGOVORNIK_mhm]

K11: eee verjetno je prostega trenutno še dovolj ne?

Aso1: tako [1]

Aso1 [prekr]: [2] ne?

K11 [prekr]: ali[al] je že [1]

K11: [2] kje [1]

K11 [prekr]: [2] kaj [1]

Aso1 [prekr]: ja

K11: [2] problematično ?

Aso1: eee Bonaca [.] Bonaca se hitro[x/i:t@r] proda[+SOGOVORNIK_mhm]

Aso1: sicer je dražja [N-]ampak so res[-N] [.] mislim res so zadovoljni s tem klubom njihovim no[+SOGOVORNIK_mhm][SOGOVORNIK_mhm]

Aso1: eeemmmeee kaj[k/a:] pa vem

Aso1: sicer glejte[l*E:jtE] [.] [N-]to je[-N] [.] saj veste da so pri[p@r] pri[p@r] [N-][angl-]magic life[IZG][-angl][+SMEH][-N] mislim pri[p@r] [angl-]magic lifih[-angl] pri[p@r] teh [angl-]all inclusivih[-angl][+SOGOVORNIK_jaja] je[+SOGOVORNIK_jaja] tudi[t/u:t] ljudi[lud/i:] odvisno kako[k\ak] ne? [+SOGOVORNIK_jaja]

K11: kako[k/a:k] naletiš ja[+SMEHsogo]

Aso1: kako[k/a:k] naletiš ne?

Aso1 [prekr]: tako[t/a:k] da ...

K11 [prekr]: pa kaj ti kaj [1]

K11: [2] ti je v tistem trenutku ustrezalo lahko so ti tudi[t/u:t] kaj[+SOGOVORNIK_tako] tečni pa preglasni ne?

Aso1: tako

Aso1: saj veste zgleda[*] da poznate in in da veste [N-]kakšni[-N] [.] [N-]kakšen[:] je[:][-N] kakšno dogajanje je [1]

Aso1 [prekr]: [2] v [SMEH] v [angl-]all inclusivih[-angl]

K11 [prekr]: zdaj[z/a:j] mi pa še samo nekaj [1]

K11: [2] povejte

K11 [prekr]: plačilni [1]

Aso1 [prekr]: povejte

K11: [2] pogoji pri vaši[+SOGOVORNIK_mhm] agenciji so pa kakšni ?

Aso1: pri nas je možno plačilo [.] se pravi [.] z gotovino štirideset[St\@rdEsEt] procentov ob rezervaciji plus šestdeset [N-]pri[p@r][-N][N-]deset dn(i)[-N] štirinajst[St\@rnajz] dni pred odhodom

Aso1: [SOGOVORNIK_mhm]

Aso1: to je ena varianta

Aso1: ta varianta je možna plačilo tudi s karticami kreditnimi

Aso1: se pravi štirideset[St\@rdEsEt] plus šestdeset ne?

Aso1: [SOGOVORNIK_mhm]

Aso1: eee potem je pa druga varianta je možnost plačila na obroke

Aso1: s čeki[+SOGOVORNIK_mhm] ali[al] na [.] na trajnik

Aso1: s čeki[+SOGOVORNIK_mhm] je možno tudi na deset

Aso1: eee oziroma na trajnik na šest [.] do deset isto

Aso1: eee prvi obrok [N-]se[-N] eee je potem pri čekih so vse čeki [.]

Aso1: vse morate dat[*] čeke

Aso1: pri trajnikih je pa prvi obrok se potegne Maestro kartica

Aso1: se pravi klasična bančna kartica

Aso1: plus pet

Aso1: odpremo vam pa trajnik pri banki

Aso1: [SOGOVORNIK_mhm]

K11 [prekr]: ki se [1]

Aso1 [prekr]: ja

K11: [2] pa začne izvajat eee [.] takoj tudi ne?

Aso1: naslednji mesec ne?[+SOGOVORNIK_jaja]

Aso1: se[+SOGOVORNIK_jaja] pravi [N-]prvi[+SOGOVORNIK_jaja] p()[-N] eee [1]

Aso1 [prekr]: [2] zdaj[z/a:j] ob rezervaciji date[*] obrok ...

K11 [prekr]: tako[t/a:k] da teoretično lahko[l/a:xkO] imaš[m/a:S] [1]

K11: [2] celo

K11: pred potovanjem eee vse plačano [1]

K11 [prekr]: [2] če imaš[m/a:S] eee manj obrokov ne?

Aso1 [prekr]: tudi tudi tudi tudi je to možno

Aso1: tako imate[m/a:tE] prav

Aso1: tudi [1]

[ZAKLJUČEK]

Aso1 [prekr]: [2] to je možno

K11 [prekr]: dobro

Aso1: ja

Aso1 [prekr]: prav gospa

K11 [prekr]: najlepša [1]

K11: [2] hvala za [1]

K11 [prekr]: [2] izčrpne informacije bomo malo razmislili pa še se [1]

Aso1 [prekr]: hvala lepa vam [P] no jaz upam da smo kaj ... [P] prosim

K11: [2] kaj oglasimo

K11 [prekr]: ja na svidenje

Aso1 [prekr]: prosim lepo ja hvala srečno

Oznaka pogovora: TAso17.trs

Aso12: dober dan agencija "sonček" [ime] pri telefonu [1]

Aso12 [prekr]: [2] prosim ?

K12 [prekr]: ja [1]

K12: [2] dober dan

[JEDRO]

K12: veste kaj bi jaz vprašala [1]

K12 [prekr]: [2] za letovanje [1]

Aso12 [prekr]: izvolite[izv/o:ltE]

K12: [2] za ...

K12: halo ?

Aso12 [prekr]: ja poslušam izvolite[izv/o:ltE]

K12 [prekr]: za letovanje [1]

K12: [2] za v okolico Zadra morda tam Zaton pa to ampak v kasnejšem terminu [N-]če že[-N] eee[N-]če je že kaj[-N] [.] [1]

K12 [prekr]: [2] če imate[m/a:tE] kake proste ...

Aso12 [prekr]: so že katalogi zunaj ja

K12: vem da so ampak

K12: tako[t/a:k][+SOGOVORNIK_ja] informativno bi vas vprašala[pr/a:Sala][IZG][N-]z()[-N] za konec avgusta [N-]če[-N] eee[N-]od ka()[-N] od katerega avgusta naprej imate [.] [1]

K12 [prekr]: [2] posezonske cene

Aso12 [prekr]: posezono ?

K12: ja

Aso12: samo trenutek bomo pogledali

[TIŠINA]

Aso12: zdaj[z/a:j] konkretno recimo Zaton ne?

K12: ja ja Zaton me zanima

Aso12: Zaton po enaindvajsetem osmem

Aso12 [prekr]: pa zopet po osem() ...

K12 [prekr]: enaindvajseti[*E:naindv/a:jsti] osmi je že posezona ?

Aso12: ja potem pa zopet po osemindvajsetem[/o:sndv/a:jstEm] osmem

K12: aha

K12: to imate[m/a:tE] desetdnevne ali več ali[al] [1]

K12 [prekr]: [2] tedensko[t/e:dnskO] ali[al] kako[k/a:k] ?

Aso12 [prekr]: zdaj[z/a:j][N-]posezo()[-N] sedem [1]

Aso12: [2] ali[al] pa štirinajst zdaj[z/a:j] v[f] posezoni [1]

Aso12 [prekr]: [2] [N-]tudi[t/u:t] če[-N] [.] [1]

K12 [prekr]: sedem() ...

Aso12 [prekr]: [2] se da dobit [1]

K12 [prekr]: aha štirinajst[St@rn/a:jst]

Aso12: [2] recimo deset dni [1]

Aso12 [prekr]: [2] ne?

K12 [prekr]: [N-]mi lahko [1]

K12: [2] okvi()[-N] samo okvirno sprašujem mi lahko ceno poveste za en apartma recimo tako[t/a:k] za dve tri osebe ?

Aso12: tri osebe Zaton

Aso12: za enaindvajseti osmi

Aso12: sto[+SOGOVORNIK_ja] osemnajst tisoč tristo

Aso12: enaindvajseti[*E:nandv/a:jsti] osmi

K12: sto [1]

K12 [prekr]: [2] osemnajst [1]

Aso12 [prekr]: to je ...

K12: [2] tisoč tristo ?

Aso12: tako to je najem taksa in pa posteljnina[pOstEn/i:na][IZG] in vse

K12: za koliko[k/o:lkO] časa je to ?

Aso12: to je en teden[t/e:dn]

K12: en teden[t/e:dn]

Aso12: ja

K12: dobro

K12: mislim [N-]da še ne bo[-N] eee da ne bo prepozno če še kasneje kaj zdaj[z/a:j] informativno sprašujem ker se še nismo dogovorili čisto[tS/i:zO][IZG] [1]

K12 [prekr]: [2] definitivno za termin tako[t/a:k] da ...

Aso12 [prekr]: ne[:] samo pač ti apartmaji [1]

Aso12: [2] so vedno tudi[t/u:t] eee hitro polni ne?

K12: a [1]

K12 [prekr]: [2] tako ?

Aso12 [prekr]: tako[t/a:k] [1]

Aso12: [2] da ne predolgo čakat

[ZAKLJUČEK]

K12: dobro

K12: lepa hvala[+SOGOVORNIK_tako] zaenkrat [1]

K12 [prekr]: [2] bom še poklicala

Aso12 [prekr]: prosim

K12 [prekr]: na svidenje

Aso12 [prekr]: lepo prosim

Aso12: na svidenje

Oznaka pogovora: TAso21.trs

Aso5: agencija "sonček" [ime] pri telefonu prosim

K15: dober dan [priimek] [ime] pri telefonu

Aso5: ja prosim [1]

Aso5 [prekr]: [2] gospod

K15 [prekr]: mene [1]

[JEDRO]

K15: [2] zanimajo eee prvomajske počitnice eee v "termah Čatež" [.] [1]

K15 [prekr]: [2] za kakih pet dni

Aso5 [prekr]: v "termah Čatež" ?

K15 [prekr]: ja

Aso5 [prekr]: tako

K15 [prekr]: če imate kakšno ponudbo ?

Aso5 [prekr]: [NERAZUMLJIVO-]samo trenutek[-NERAZUMLJIVO]

[TIŠINA]

Aso5: imamo[m/a:mO] samo[s/a:m] da ...

[TIŠINA]

Aso5: ste kaj konkretnega gledali ? eee ...

K15: eee ne nisem[n/i:sn] nič konkretnega

[TIŠINA]

Aso5: to pa vam moram njihovo ponudbo[:] [.] samo trenutek da pogledam kako ceno od kdaj imamo[m/a:mO] mi naprej ceno že[+SOGOVORNIK_aha] v katalogu

Aso5: če ne pač jih moram[m/o:rEm] poklicat[*] da se pa seveda dobit

Aso5: eee[+SOGOVORNIK_aha]

Aso5: ja za koliko časa ste rekli za š() ...

K15: za pet dni

K15 [prekr]: če je

Aso5 [prekr]: pet dni

Aso5: eee hotel[+SOGOVORNIK_ja] "terme" "toplice" ali mogoče [1]

Aso5 [prekr]: [2] "zdravilišče" hotel ?

K15 [prekr]: eee "terme" "terme"

Aso5 [prekr]: "hotel [1]

K15 [prekr]: "terme"

Aso5: [2] terme" standard ali[al] superior[+angl] soba ?

K15: eee standard

Aso5: standard soba to je dvoposteljna z balkonom pride za pet dni od ponedeljka do petka štiriinpetdeset tisoč petsto tolarjev

Aso5: na osebo

K15: aha

K15: pa verjetno še je prostor ?

K15: tako[tk/o:] da ...

Aso5: mislim da [1]

Aso5 [prekr]: [2] ne bo problema ne

K15 [prekr]: [NERAZUMLJIVO]

Aso5: zaenkrat[+SOGOVORNIK_aha] mislim da se še da kakšna soba dobit

Aso5: to za dve odrasli ali[al] imate[m/a:tE] mogoče še kakšnega

Aso5 [prekr]: otroka ?

K15 [prekr]: ne [1]

K15: [2] za odraslega

K15: za odraslega enega

Aso5: ja

Aso5: to [N-]je[-N] eee so "terme" recimo "hotel toplice" pa pridejo devetinštirideset tisoč petsto

K15: aha

K15: v redu

Aso5: obadva sta pa štiri zvezdice ne?[+SOGOVORNIK_ja]

K15: ja [.] to sem[sn] pa pogledal[pOgl*E:jaU] [SMEH]

K15: [SOGOVORNIK_ja] [SMEHsogo]

[ZAKLJUČEK]

K15: v redu

K15: najlepša [1]

K15 [prekr]: [2] hvala [.] za informacije [P] ja [1]

Aso5 [prekr]: v redu prosim gospod na svidenje

K15: [2] na svidenje

Oznaka pogovora: TPma23.trs

K17: to se moram[m/o:rEn] [1]

[UVOD]

K17 [prekr]: [2] [NERAZUMLJIVO]

Ama1 [prekr]: Matic [1]

Ama1: [2] prosim

K17: dober dan [1]

K17 [prekr]: [2] [priimek] [ime] tu [1]

Ama1 [prekr]: [NERAZUMLJIVO-]dober dan[-NERAZUMLJIVO]

K17: [2] iz Maribora

Ama1: dober dan

[JEDRO]

K17: eee[N-]zan() ()nimajo[-N] me informacije glede kmečkih turizmov

K17 [prekr]: eee za poroko

Ama1 [prekr]: izvolite[izv/o:ltE][+NERAZUMLJIVO]

K17: eee zdaj[z\@][IZG] tam nekje osemindvajsetega[/o:sndv/a:jstEga] avgusta bi to bilo[bl/o:] ne?

K17: [SOGOVORNIK_mhm]

K17: eee pa me zanima kateri[k/e:ri] kmečki turizmi so tako[t/a:k] najbolj primerni tako[t/a:k] za petdeset ljudi

Ama1: za petdeset ljudi

Ama1: eee katero[kt/e:rO] področje ste rekli ?

Ama1 [prekr]: tukaj okrog [1]

K17 [prekr]: okrog ...

Ama1: [2] Maribora ?

K17: ja nekje tu okrog ja

Ama1: eee samo trenutek

[TIŠINA]

Ama1: [TIHO-]ne hvala[-TIHO][VSTRAN]

[TIŠINA]

Ama1: zdaj tukaj v tem prospektu ki ga imamo mi [.] eeem[+SOGOVORNIK_ja] so v bistvu predstavljeni [.] štirje

Ama1: [SOGOVORNIK_ja]

Ama1: eee samo da vidim koliko ...

Ama1: število sedežev petdeset ste rekli nekje ne?

K17: približno ja

Ama1: eee zdaj[N-]pri[:][-N] turistična kmetija Joanes [.] ima[+SOGOVORNIK_ja][N-]petde()[-N] eee število sedežev petdeset

Ama1: [SOGOVORNIK_ja]

Ama1: tako[t/a:k] da ...

Ama1: eee potem je vinotoč Valentan

Ama1: to je vse[+SOGOVORNIK_mhm] v Vodolah

Ama1: [SOGOVORNIK_ja]

Ama1: potem je vinotoč Brunček v Rošpohu

Ama1: [SOGOVORNIK_mhm]

Ama1: eee in pa Peserlovi

Ama1: to pa je že [N-]v Bedi()[-N] v Benediktu potem

Ama1: [SOGOVORNIK_mhm]

Ama1: eeem tako da najbolje da vam jaz dam telefonske številke pa se potem sami naprej [.] [SOGOVORNIK_aha] eee [.] pozanimate ker mi mislim ne delamo nobenih[dOb*E:nix] rezervacij [N-]pa[-N] in tega

K17: aha tako[t/a:k] da tele informacije koliko[k/o:lkO] so recimo cena hrane pa to tudi nimate

Ama1: nnn bom pogledala če tukaj kje piše ne

K17: nimate aha

Ama1: ne

K17 [prekr]: ja dobro te[*]

Ama1 [prekr]: to se vse tam [1]

Ama1: [2] dogovori potem ne?[NERAZUMLJIVO-]v bistvu veste[-NERAZUMLJIVO] ker verjetno odvisno eeem ...

Ama1 [prekr]: eee ...

K17 [prekr]: ja samo zdaj[z/a:] [1]

K17: [2] me zanima ker eni[*] bodo imeli[m/e:li] otroke ne? s sabo

K17: [SOGOVORNIK_ja]

K17: eee če je možna tudi nastanitev [.] kaka soba recimo da se[:] rezervira

Ama1: aha [1]

Ama1 [prekr]: [2] s sobami

K17 [prekr]: če imajo[m/a:jO] vsi[fs/i:] ti [1]

K17: [2] štirje ?

Ama1: ne

K17: nobeden

Ama1: eee samo trenutek da pogledam

Ama1: ne prenočišč ti nimajo

Ama1: eee[+SOGOVORNIK_aha] prenočišča ima[m/a:] turistična kmetija Bračko

Ama1: [SOGOVORNIK_ja]

Ama1: [N-]sobe[-N] eee trikrat dvoposteljna soba

Ama1: [SOGOVORNIK_ja]

Ama1: eee oni imajo[m/a:jO] mmm [.] eee tudi število sedežev petdeset

Ama1: [SOGOVORNIK_ja]

Ama1: tako[t/a:k] da tam bi bila[bl/a:] možnost če[:] vam dam telefonsko številko[+SOGOVORNIK_ja] ?

Ama1: [SOGOVORNIK_ja]

Ama1: eee štiri sedem tri

Ama1: [SOGOVORNIK_ja]

Ama1: dve štiri

Ama1: [SOGOVORNIK_ja]

Ama1: štiri štiri

K17: aha dobro

Ama1: potem prenočitve imajo[m/a:jO] tudi Štern pri Kovačniku

Ama1: eee število[+SOGOVORNIK_mhm] sedežev tam je šestdeset

Ama1: imajo[m/a:jO] pa eno dvoposteljno sobo eno štiriposteljno sobo

Ama1: [SOGOVORNIK_ja]

Ama1: eee telefonska številka tam pa je šest nič ena

Ama1: [SOGOVORNIK_ja]

Ama1: pet štiri

Ama1: [SOGOVORNIK_ja]

Ama1: nič nič

[ZAKLJUČEK]

K17: aha dobro

Ama1: dobro

Ama1 [prekr]: zaenkrat ...

K17 [prekr]: okej hvala

K17: ja

Ama1: tukaj okrog Maribora pa ...

K17: ja dobro hvala

Ama1: hvala prosim na svidenje

K17: na svidenje

Oznaka pogovora: TPma27.trs

Ama1: Matic prosim

K8: eee dober dan

K8 [prekr]: eee

Ama1 [prekr]: dober dan

[JEDRO]

K8: zanima me v Mariboru bi naj bil enkrat v marcu koncert skupine Mostar Sevdah Reunion

K8: kaj veste[v/e:tE] mogoče kje[k/i:] bo to ?

Ama1: mmm [1]

Ama1 [prekr]: [2] samo [1]

K8 [prekr]: pa kdaj ?

Ama1: [2] trenutek prosim bom[+SOGOVORNIK_ja] pogledala če že imamo[m/a:mO] kaj informacij o tem

K8: prosim ja

Ama1: [TIHO-]eeem samo trenutek [-TIHO]

[TIŠINA]

Ama1: eee kdaj ste rekli ?

K8: enkrat v marcu meni[m*E:n] se (da)[+NERAZUMLJIVO] bolj proti koncu marca ne vem točnega datuma[+SOGOVORNIK_mhm]

Ama1: mmm

[TIŠINA]

Ama1: eee

Ama1: kako[k/a:k] ste rekli skupini da se reče ?

K8: Mostar Sevdah Reunion

Ama1: Mostah

K8: Mostar

Ama1: [N-]a Mo()[-N] a Mostar

K8: ja

Ama1: Mostar Sevdah

Ama1 [prekr]: [NERAZUMLJIVO]

K8 [prekr]: z ~V-jem mislim da se piše

Ama1: ()nion[+TIHO]

[TIŠINA]

Ama1: mmm

[TIŠINA]

Ama1: žal nimam tukaj nič informacij o tem

K8: nimate ? [.] aha

Ama1: ne

K8: eee koliko[k/*o:kO] koliko[k/o:kO] pa vam pošiljajo to ?

K8: ker v eni izmed ta[*] velikih[v\@lkix] dvoran bi moglo[*] biti[b/i:t]

Ama1: ja recimo "dvorana Tabor" nam #ne# pošilja programa

Ama1: tako[t/a:k][+SOGOVORNIK_aha] da pošilja ga recimo gledališče

Ama1: eeem [.] kaj jaz vem Štuk ~KGB vse te zadeve

Ama1: ampak eeem [.] recimo "dvorana Tabor" #ne# pošilja

[ZAKLJUČEK]

K8: aha dobro potem bom pa pri[p@r] njih preveril[prEv*E:rO] jaz[+NERAZUMLJIVO] še ja

K8: najlepša hvala

K8 [prekr]: na svidenje

Ama1 [prekr]: dobro hvala vam

Ama1: na svidenje

Oznaka pogovora: TPma37.trs

Ama1: Matic prosim

K5: dober dan [ime] [priimek] tukaj

K5 [prekr]: eee mene [1]

Ama1 [prekr]: [NERAZUMLJIVO-]dober dan[-NERAZUMLJIVO]

[JEDRO]

K5: [2] nekaj zanima

K5: eee sošolec iz srednje šole organizira eee obletnico [N-]ma()[-N] eee mature eee na "ribičiji" v Mariboru

K5: kje[k/i:] je to če mi lahko poveste[pOv/e:tE]

Ama1: eee veste kje[k/i:] je to

Ama1: to se peljete po "partizanski cesti" ne?

Ama1: v[+SOGOVORNIK_mhm] Melje kar[k\@r]

Ama1: čez [1]

Ama1 [prekr]: [2] tisto eee križišče

K5 [prekr]: [N-]do Mel()[-N] eee se pravi tu [N-]o() [1]

K5: [2] pod[-N] eee eee pod železniškim mostom pa potem [N-]do[+SOGOVORNIK_ja] avto()[-N] eee kak[*] se na [1]

K5 [prekr]: [2] hitro cesto gre ?

Ama1 [prekr]: pol[*] pa še kar[k\@r] naprej

Ama1: [N-]kar[k\@r] še[-N] ne eee ne ne zavijajte še nikamor ne?

Ama1: eee[+SOGOVORNIK_mhm] pol[*] pa greste [N-]do križišča tam[-N] eee prek tega semaforiziranega križišča[+SOGOVORNIK_mhm] ne?

Ama1: eee potem pa naslednje križišče pa #ni# semaforizirano

Ama1: eee[+SOGOVORNIK_ja] ko imate[m/a:stE] [1]

Ama1 [prekr]: [2] eee potem[+NERAZUMLJIVO] ...

K5 [prekr]: se pravi tam kak[*] je [1]

K5: [2] ~RT ~RT [.] [1]

K5 [prekr]: [2] ~RTS ?

Ama1 [prekr]: na ...

Ama1: eee[N-]mislim da[-N] ja[N-]na na le()[-N] na desni strani je[:] mislim da @POP ~TV ne?

Ama1: [SOGOVORNIK_mhm]

Ama1: ali[al] kaj je že tam ne?

K5: ja @POP [1]

K5 [prekr]: [2] ~TV ja

Ama1 [prekr]: eee [1]

Ama1: [2] eee no[N-]na levi stra()[-N] nnn vi zavijete pa na levo tako[t/a:k][N-]v[-N] gor v hrib ne?

Ama1: [SOGOVORNIK_mhm]

Ama1: [N-]potem pa[-N] eee ko se gor pripeljete potem greste desno [.] pa sledite [N-]taka ji()[-N] eee tako ribo boste videli[v/i:dli]

Ama1: "ribičija"

Ama1: taka[+SOGOVORNIK_mhm] riba je ne? [1]

Ama1 [prekr]: [2] [N-]iz[-N] eeene vem taka tabla ja

K5 [prekr]: se pravi je že označeno so table

Ama1: in eee potem samo gledate[gl/e:jatE] po tej tabli v glavnem[IZG]

Ama1: [N-]ko[+SOGOVORNIK_mhm] se vi[-N] prvo[*] se v[f] tem križišču eee ko smo rekli mimo televizije peljete na[+SOGOVORNIK_mhm] levo

Ama1: pa[+SOGOVORNIK_mhm] pa po klancu navzgor pa na desno

Ama1: potem pa[+SOGOVORNIK_mhm] spet na desno

Ama1: eee[+SOGOVORNIK_mhm] tako[t/a:k] zavijete noter[n/o:t] na cesto tako ožjo ne?

Ama1: eee[+SOGOVORNIK_mhm] potem pa se[:] [.] desne držite ne?

K5: ja desno [N-]po te()[-N] eee [.] [1]

Ama1 [prekr]: nonstop[*] se desno ...

K5 [prekr]: [2] eee gor do vrha

K5: [N-]p()[-N] to je na vrhu kje potem tega [1]

K5 [prekr]: [2] "meljskega hriba" ?

Ama1 [prekr]: eee [1]

Ama1: [2] [N-]tisto k()[-N] [N-]v bistvu se vi[:][-N] no če se boste nonstop[*] desno držali ne? [N-]tiste[-N] boste[+SOGOVORNIK_mhm] videli[v/i:dli] za ribo se boste vozili[v/o:zli]

Ama1: potem bo še samo ena cesta [.] ki se bo potem tako[t/a:k] iz[*] enega[*] klanca spustila dol v dolino

Ama1: eee[+SOGOVORNIK_mhm] [N-]tale cesta[-N] mislim tako[t/a:k] dol ne? se bo spustila[+SOGOVORNIK_ja] in to je za "ribičijo" ne?

Ama1: eee[+SOGOVORNIK_mhm] drugače se pa cesta [N-]da[-N] eee če se bi [N-]re()[-N] recimo leve držali bi se kar[k\@r] nadaljevalo gor ne?

Ama1 [prekr]: še naprej bi šlo gor [1]

K5 [prekr]: aha[NERAZUMLJIVO-]bi se kar nad()[-NERAZUMLJIVO] ...

Ama1: [2] po [N-]mej()[-N] eee eee Melju ne?

Ama1: eee[+SOGOVORNIK_mhm] po "meljskem hribu" vi pa boste videli[v/i:dli] saj saj taka[+SOGOVORNIK_mhm] riba je bolj podolgovata

Ama1: taka tabla prav "ribičija"[+SOGOVORNIK_dobro]

Ama1 [prekr]: ne morete[m/o:rtE] zgrešit[*] ne?

K5 [prekr]: potem bom našel sem ...

Ama1 [prekr]: pa[:] ko se ...

K5 [prekr]: najlepše se ...

Ama1: ja ko se pač spusti tam dol eee je #ogromno# parkirišče tako[t/a:k] da ...

Ama1: [SOGOVORNIK_mhm]

Ama1: ne? tako[t/a:k] da skoraj[sk/o:r] ne bi mogli zgrešit[*] tega

[ZAKLJUČEK]

K5: [N-]naj()[-N] najlepša hvala

Ama1: ja prosim[+SOGOVORNIK_ja]

K5: hvala [1]

K5 [prekr]: [2] na svidenje

Ama1 [prekr]: na svidenje

Oznaka pogovora: TPma42.trs

Ama1: Matic prosim

K39: ja dober dan želim

Ama1: dober dan

[JEDRO]

K39: eno vprašanje bi imela[m/e:la] zdaj[z/a:j] pa ne vem a me morate[m/o:rtE] kam naprej prevezat[*] ali[al] lahko kar[k\@r] pri[p@r] vas to ugotovim ?

Ama1: ja povejte

K39: poglejte v zvezi bom rekla s ponudbo [.] ki bi bila[bl/a:] mogoče posebej[pOs/e:bi] [.] za bolj takšne eee zahtevnejše goste narejena oziroma pripravljena [.] oziroma za takšne petičneže

K39: in sicer da kar[k\@r] povem eee pričakujem obisk sicer zdajle[z/e:lE] nekje maja ali[al] pa začetek junija sicer odvisno od vsega skupaj[sk/u:pi] iz Nemčije

K39: in nikoli[nik/o:l] še niso bili[bl/i:] v Sloveniji ne?

K39: in zdaj[z\aj] za tistih pet dni ki jih bo preživeli nekje na slovenskem teritoriju bi zelo[zl/o:] rada [.] vsaj jim dala [N-]za neke[-N] mmmne vem vnaprej neke ideje oziroma telefonske številke[IZG] ali[al] pa tudi[t/u:t] hotele

K39: pa če mi lahko mogoče malo[m/a:l] kar se tiče štajerskega oziroma mariborskega konca [.] lahko vi malo[m/a:l] svetujete in pomagate

Ama1: ja poglejte eee zdaj[z/a:j] v zvezi z Mariborom eee v bistvu mi eee organiziramo samo vodenja

Ama1: nekih[*] paketov ali[al] kaj podobnega [SOGOVORNIK_mhm] eee zaenkrat to še ne delamo ne?

Ama1 [prekr]: eee[NERAZUMLJIVO-][N-]r()[-N] recimo[-NERAZUMLJIVO] ...

K39 [prekr]: dobro saj[NERAZUMLJIVO] ...

K39: ja

K39: ne dodala bi samo to saj kakšnih paketov niti ne pričakujem ampak bolj[+SOGOVORNIK_ja] kot ideje da rečete ta [SOGOVORNIK_ja] hotel pa to se splača videt in podobno

Ama1: ja poglejte zdaj[z/a:j] vam lahko kar[k\@r][N-]na[-N] eee okvirno mogoče malo povem ne?

Ama1: eee v bistvu če imamo recimo mi vodenje po Mariboru eee včasih [N-]vključe()[-N] vključimo tudi degustacije eee vinske v vinski kleti Vinagovi

Ama1: eee potem eee[N-]tudi včasih[ftS/a:six] recimo[-N] eee možen[m/o:Zn] je tudi obisk eee Pohorja Bolfenk

Ama1: tam je[+NERAZUMLJIVO] je tudi naš drugi @TIC kjer imamo te razstave

Ama1: eee[N-]potem[-N] eee zdaj[z/a:j] jaz ne vem kaj jih pač bi zanimalo ne?

Ama1: eee potem grad Betnava tudi ima[m/a:] zelo[zl/o:] lepo razstavo[+SOGOVORNIK_mhm] eee lavantinske škofije

Ama1: eee ki je[+SOGOVORNIK_mhm] povezana pač s Slomškom in našo zgodovino Maribora

Ama1: eee kaj[*] se tega tiče ne? eee cerkva in podobno

Ama1: eee potem eee recimo [N-]lahko gredo[gr/e:jO] tudi na ogled v[-N] [.] takrat bo že tudi odprt "mariborski grad" ne?[N-]bojo imeli[m/e:li][-N] tudi pokrajinski muzej bo imel oglede

Ama1: eee[+SOGOVORNIK_mhm] zdaj[z/a:j] ne vem v[f] kaki[*] smeri vas zanima

Ama1: potem v [1]

Ama1 [prekr]: [2] čebelarskem[+NERAZUMLJIVO] ...

K39 [prekr]: poglejte [1]

K39: [2] zdaj[zd*E:j][N-]mogoče[mOg/o:tS][-N] ravno[r/a:Un] zaradi[zar/a:t] tega tudi[t/u:t] kličem na[*] vas da mi lahko mogoče vi malo[m/a:l] svetujete

K39: to so ljudje [.] mmm[SOGOVORNIK_mhm]

K39: mogoče se sliši zdaj[zd*E:j] res malo[m/a:l][N-]prena()[-N] prenapihnjeno ampak v bistvu ni ker[k@r] jih zelo dobro poznam in to so pač taki nemški picajzli[*] čisto[tS/i:s] po domače rečeno

K39: ker[+SOGOVORNIK_ja] jim nikoli[nik/o:l] nič ni dobro[d/o:b@r] in vedno najdejo pač dlako v kupu sena in vedno bojo nergali

K39: in zato če že pridejo v Slovenijo kjer še #nikoli#[nik/o:l] niso bili[bl/i:]

K39: želim res poiskat[*] nekaj[n/e:ki]

K39: [N-]ni[-N] [.] finančno ni nikakršnih okvirov oziroma [N-]ne()[-N] nikakršnih problemov

K39: zato jim želim poiskat[*] res nekaj[n/e:ki]

K39: naj[n/e:][IZG] imajo[m/a:j][IZG] tisti[t/i:zd] deluxe[+tujez] naj[n/e:j][IZG] imajo[m/a:jO][IZG] tisti[t/i:st] da bojo enostavno videli[v/i:dl] da tudi[t/u:d] v Sloveniji [.] imamo[m/a:mO] malo[m/a:l] pojma o turizmu in ponudbi[+SOGOVORNIK_ja]

K39: zato[+SOGOVORNIK_ja] pa kličem na vas da mi lahko ...

K39: ker[k@r] zdaj[z\@j] ne morem reči[r*E:tS] da [N-]bi[-N] jih[iG][IZG] bomo kar[k\@r] peljali[pEl/a:li][N-]v[-N] na degustacijo v Vinag ali[al] pa na Betnavo

K39: seveda tudi[t/u:t] mogoče to se bosta potem sama odločila[Odl/o:tSla] ko bosta tu

K39: ampak ...

K39: naj vas samo vprašam ker omenite grad Betnava

K39: a se da tam prespat mogoče ?

Ama1: ne v gradu Betnava pa ne

K39: so mogoče kje [1]

K39 [prekr]: [2] kakšne take namestitve [1]

Ama1 [prekr]: to pa ne

K39: [2] v kakšnih teh dvorcih in podobno ? ker[k@r] [1]

K39 [prekr]: [2] to bi bil njihov rang no

Ama1 [prekr]: eee ne [1]

Ama1: [2] to pa žal to pa žal ne [+SOGOVORNIK_mhm]

Ama1: tukaj v ...

Ama1: ne ne

Ama1: to ne[n*E:] boste našli ali[al] ali[al] [.] ali[al] se odločijo za točno tako varianto recimo da je eee res na na podeželju

Ama1: [SOGOVORNIK_mhm]

Ama1: pa da uživajo [N-]tiste doma()[-N] ne? prav tisto domačo hrano ker tako imajo[m/a:jO] tako[t/a:k] na turističnih kmetijah teh ne?

Ama1: eee in je vse[fs*E:] avtentično ali[al] pa potem takšna skrajnost kot je Habakuk

Ama1 [prekr]: če so taki[:][*] ...

K39 [prekr]: ja [1]

K39: [2] povejte mi še samo to ker[k@r] omenjate turizem na kmetiji potem se pravi to domače

K39: je kakšen na[:] [.] vašem koncu ki ga lahko kar[k\@r] zabeležim pa potem poiščem po internetu ?

Ama1: eee ja glejte turistična kmetija z nastanitvijo Štern

Ama1: to je v Framu

K39 [prekr]: Štern pravite

Ama1 [prekr]: [NERAZUMLJIVO-]ti so[-NERAZUMLJIVO] ...

Ama1: Štern ja

K39: mhm

K39: Fram

Ama1: ja glejte eee ogromno teh stvari boste našli tudi[t/u:ji] na naših spletnih straneh [N-]čes()[-N] če[+SOGOVORNIK_ja] vam bo to kaj bolj pomagalo

Ama1: v bistvu pa eee da vam povem tudi[t/u:ji][N-]tegu()[-N] degustacije ki so vina ne? ker

Ama1: če zdaj[z/a:j] govorim konkretno o Mariboru ne?

Ama1: to področje je zelo[zl/o:] znano po vinih in to tudi tržimo največ ne?

Ama1: [SOGOVORNIK_mhm] eee in sicer oni znajo res v redu[r/e:ju] pripravit imajo[m/a:jO] pa tudi #izbiro# kaj bi oni želeli

Ama1: eee recimo tudi hrana zraven vina ne?

Ama1: kakšni narezki in to lahko izberejo[zb*E:rEjO] oni

Ama1: imajo[m/a:jO] tudi malo dražje za bolj ugledne goste ne?

Ama1: večinoma[+SOGOVORNIK_mhm] se pa tako[t/a:k] odločijo za čisto[tS/i:st]ne vem vzorec vina samo ne?

Ama1: da[+SOGOVORNIK_dobro] jih malo počasti[+tujez] ampak lahko pa se to naredi[nard/i:] tudi malo bolj tako[t/a:k] no

Ama1: malo bolj [1]

Ama1 [prekr]: [2] zahtevno

K39 [prekr]: se pravi ...

K39: ne saj ta [N-]Vinavog[-N] eee oziroma sploh ideja degustacij mi je zelo všeč o tem sem že tudi[t/u:t][+SOGOVORNIK_ja] razmišljala

K39: tako[t/o:k][+SOGOVORNIK_ja] da to bi na vsak način bilo #zraven# ali[al] pa vključeno

K39: ampak[+SOGOVORNIK_mhm] zdaj jih moram najprej nastanit[*]

K39: se pravi če bi šla onadva za kakšna dva dneva [N-]na [.] na oziroma u() kot[-N] da prenočita potem v Habakuku

K39: pa[+SOGOVORNIK_mhm] si potem ogledata vse te okoliške oziroma kjer[IZG] bom itak zraven saj jim bom tudi[t/u:t] potem pomagala oziroma jih #jezikovno#[+SOGOVORNIK_mhm] [.] #vodila#[v/o:dla][N-]čez če()[-N] čez te naše kraje

K39: bi potem v bistvu Habakuk bil skorajda[sk/o:rda] najboljši naslov a ne?

Ama1: ja sigurno

Ama1: pa tudi[t/u:ji] zaradi tega ker eee recimo imajo[m/a:jO] potem tudi možnost kopanja in vsega ne?

Ama1: welness[+angl] program je tam na[:] na takem nivoju res

Ama1: top[+angl] nivo[+SOGOVORNIK_mhm] je ne?

Ama1 [prekr]: ni zastonj[zast/o:jn] pet zvezdic in res [1]

K39 [prekr]: mmm to pa je res enkratno

Ama1: [2] eee so prijazni tudi

Ama1: eee v glavnem ne vem kader mi je tam tudi[t/u:ji] zelo[zl/o:] všeč in [.] meni[m*E:n] se zdi da je prava stvar za takšne[+SOGOVORNIK_mhm] goste ne?

K39: no pa sploh zdaj[zd\@j] v okolici Maribora oziroma sploh v Mariboru eden[*E:dn] izmed takšnih edinih naslovov [N-]ki mogoče res malo[m/a:l][-N] [.] ki ima[m/a:] vso to[+SOGOVORNIK_ja] ponudbo pod eno streho ne?

Ama1: ja tako[t/a:][IZG] kot[kO][IZG] ste rekli ja

K39: dobro

K39: povejte mi samo [N-]l()[-N] [.] razpošiljate vi tudi[t/u:t] kakšne kataloge in prospekte ?

Ama1: ja tudi ja

K39 [prekr]: bi mi lahko [1]

Ama1 [prekr]: eee ...

K39: [2] potem [.] poleg Habakuka poslali še to kar ste omenili[Om/e:nli] tudi[t/u:d] za degustacijo ali[al] pa za grad Betnavo[*] [.] za mariborski grad ste omenili[Om/e:nli]

K39: [SOGOVORNIK_mhm]

K39: pa če to pošljete[p/o:SlEtE] najprej kar[k\@r] na moj naslov pa bom potem naprej njemu sama posredovala[+SOGOVORNIK_ja]

Ama1: poglejte zdaj eee nekaj nekaj teh prospektov imamo[m/a:mO][N-]od vsega[fs/e:ga][-N] vsega[fs/e:ga] ne bomo imeli[m/e:li] v papirnati obliki ne?

Ama1 [prekr]: zato pa ravno na [1]

K39 [prekr]: tudi[t/u:t] ni potrebno

Ama1: [2] naših spletnih straneh je ogromno informacij

Ama1: ki[+SOGOVORNIK_mhm] lahko [N-]se posredujejo magari[*][-N]ne vem se skopira dol s strani pa se posreduje ne?

Ama1 [prekr]: eee [.] eee ...

K39 [prekr]: ki pa je naslov ~W ~W ~W ...

Ama1: ~W ~W ~W pika

Ama1: Maribor[+SOGOVORNIK_mhm]

Ama1: [SOGOVORNIK_ja]

Ama1: minus

Ama1 [prekr]: potem pa [1]

K39 [prekr]: minus

Ama1: [2] angleško [N-]~TO ~U ~RI[-N] eee ~TO ~U ~R ~I ~S ~M

K39: tourism[+angl] pika[+SOGOVORNIK_ja]

Ama1: pika ~S ~I

K39: pika ~S ~I

K39: to je zdaj[z\@j] prav[pr\@U] #vaš# naslov [1]

K39 [prekr]: [2] Matic

Ama1 [prekr]: prav [1]

Ama1: [2] naslov mariborskega[:] turizma ne?

Ama1: in eee vse kar se pač dogaja v Mariboru od prenočišč do ogledov eee zanimivih poti ne vem skratka ogromno stvari [N-]je[-N] [.] boste našli gor ogromno informacij

Ama1: jaz vam lahko eee čim več tega materiala ne? tudi pošljem da ...

K39: no zdaj[z\aj] ni treba pretiravat[*]

K39: mislite[+SOGOVORNIK_ja] tudi[t/u:t] še na poštnino ne? bom takoj dodala zraven

K39: ampak pošljite mi mogoče res kaj[k*E:j] o Habakuku

K39: [SOGOVORNIK_mhm] in potem mogoče še tale grad Betnava oziroma pač po vaši presoji kar [1]

K39 [prekr]: [2] mislite da bi za tovrstne [1]

Ama1 [prekr]: tako [.] bom

K39: [2] #petičneže# lahko bilo[bl/o:] [.] vseeno[us*E:En] [.] dovolj dobro ne?

Ama1: dobro velja

Ama1: bom

K39: #to#

K39: poglejte moj naslov pa je [ime] [priimek]

[TIŠINA]

Ama1: [priimek] ?

K39: [priimek] ja

K39: [SOGOVORNIK_ja]

K39: zdaj[zd\@j][+SOGOVORNIK_ja] pa ~S ~P pika

K39: se[+SOGOVORNIK_ja] pravi spodnje so to

K39: [ulica]

Ama1: [ulica]

K39: dva ena

Ama1: dva ena

K39: tri dva ena nič

[TIŠINA]

K39: [SOGOVORNIK_ja]

K39: "slovenske Konjice"

K39: lahko[+SOGOVORNIK_mhm][N-]krajša()[-N] krajšate ~S ~L pika

Ama1: aha okej

K39: točno

Ama1: Slovenske[+TIHO] Konjice ne?

K39: to je to

K39: se pravi na vaši spletni strani pa najverjetneje tudi[t/u:t] najdem potem [.] kulturo oziroma program kulture pa prireditev in podobnega [+SOGOVORNIK_tako]

K39: kakšne[+SOGOVORNIK_tako] razstave in [1]

K39 [prekr]: [2] ne vem [.] koncerti

Ama1 [prekr]: eee[N-]najdete [.] najdete prireditve[-N] [1]

Ama1: [2] eee na levi strani boste videli[v/i:dli] prav rubriko prireditve

Ama1: najdete te prireditve ki se skoz celo leto dogajajo

Ama1: te glavne

Ama1: potem pa so še aktualne prireditve ne?

Ama1: ki se pač[+SOGOVORNIK_mhm] vnašajo sproti

Ama1: ki jih organizatorji sami vnašajo sproti [1]

Ama1 [prekr]: [2] ne?

K39 [prekr]: dobro

K39: moram[m/o:r@m] še samo nekaj[n/e:ki] vprašat[*] ki j(e) sicer malo[m/a:l] zdaj[z\@j] izven tegale okvirja [.] o turizmu

K39: mene samo zanima a se Matic kot takšen ukvarja tudi[t/u:t][N-]priredi()[-N] oziroma z organizacijo prireditev ?

Ama1: ja glejte Matic spada pod "zavod za turizem Maribor" ne?

Ama1: in eee eee "zavod za turizem" prireja tudi prireditve razne ja?

Ama1: eee[+SOGOVORNIK_ja][N-]predse()[-N] predvsem[prEts/e:m] tisti dve ki sta [N-]p()[-N] eee povezani s staro trto

Ama1: in sicer [N-]v[:][-N] zdaj spomladi [N-]je bilo[-N] je bil rez stare trte

Ama1: jeseni pa potem eee [.] v bistvu trgatev

Ama1: eee in takrat je tudi cel teden[t/e:dn] "v objemu stare trte" prireditev eee ki se pa tudi vrši tale degustacija vin

Ama1: [SOGOVORNIK_mhm]

Ama1: drugače pa je tudi karnevalska noč za pusta eee [1]

Ama1 [prekr]: [2] organizator v [1]

K39 [prekr]: [NERAZUMLJIVO]

Ama1: [2] glavnem večih[*] teh eee prireditev [1]

Ama1 [prekr]: [2] ne? martinovega[+NERAZUMLJIVO] ...

K39 [prekr]: eee samo toliko[t/o:k] me zanima se [1]

K39: [2] ukvarjate tudi[t/u:d] z organizacijo glasbenih dogodkov se pravi koncertov ?

Ama1: ne to pa ne razen[r/a:zn] [1]

Ama1 [prekr]: [2] eee razen [1]

K39 [prekr]: to pa ne neposredno

Ama1: [2] če je recimo kakšna prireditev

Ama1: eee jaz vam lahko tudi dam eee[N-]tega za[-N] eee [ime] [priimek] on je za [1]

Ama1 [prekr]: [2] prireditve

K39 [prekr]: točno to ja

Ama1: ne?

Ama1: kaj če vas z njim povežem ?

K39: najboljše

K39: ni treba kar[k\@r] zdajle[zd/e:lE] lahko mi date[*] najprej njegov [N-]kontaktni[-N] oziroma[+SOGOVORNIK_dobro] telefonsko številko pa ime[+SOGOVORNIK_ja] si bom zabeležila[zabEl/e:Zla]

K39 [prekr]: pa ga pokličem ob [1]

Ama1 [prekr]: glejte go() ...

K39: [2] priložnosti

Ama1: ja gospod [ime] [priimek]

Ama1 [prekr]: direkten[dir/e:ktn] telefon [.] [1]

K39 [prekr]: [ime] [priimek]

Ama1: [SOGOVORNIK_ja]

Ama1: [2] pa je dva tri štiri

Ama1: [SOGOVORNIK_ja]

Ama1: šest šest

Ama1: [TIHO-]mislim da ima[m/a:] nič šest samo malo[-TIHO]

Ama1: ja nič šest

K39: nič šest

K39: se pravi [.] on je v bistvu animator če smem tako rečt[*]

Ama1: v bistvu on skrbi za prireditve[+SMEH] ja

Ama1 [prekr]: eee [1]

K39 [prekr]: no

Ama1: [2] kaj sem[sn] hotela[xt/e:la] vprašat[*] še

Ama1: eee tale material vam pošljem v tujem eee in slovenskem jeziku ali[al] [1]

Ama1 [prekr]: [2] [NERAZUMLJIVO]

K39 [prekr]: ne [1]

K39: [2] samo v angleščini

K39: oziroma[+SOGOVORNIK_aha] če imate[m/a:tE] v nemščini [1]

K39 [prekr]: [2] še boljše

Ama1 [prekr]: nemščini

Ama1: imamo[m/a:mO] ja

Ama1: tudi [1]

Ama1 [prekr]: [2] imamo[m/a:mO]

K39 [prekr]: no [1]

K39: [2] če v nemščini potem pa kar[k\@r] v nemščini pa[:] [.] ker[k@r] se itak srečam kmalu[km/a:l] s temi ljudmi pa jim potem to kar[k\@r] osebno izročim

Ama1: velja

Ama1: dobro

[ZAKLJUČEK]

K39: dobro

K39 [prekr]: hvala za prijaznost in lep dan

Ama1 [prekr]: [NERAZUMLJIVO-]hvala za vaš klic ja[-NERAZUMLJIVO]

K39 [prekr]: ja na svidenje

Ama1 [prekr]: ja enako

Ama1: na [SOGOVORNIK_ja] svidenje

Oznaka pogovora: TPma44.trs

Ama2: Matic prosim

K24: dober dan

K24 [prekr]: jaz bi pa rada [1]

Ama2 [prekr]: dober dan

[JEDRO]

K24: [2] tule eno informacijo če bi lahko[l/a:xkO]

Ama2: ja prosim

K24: eeem jaz dobim eno prijateljico[prij/a:tltsO] na obisk iz tujine ne?

K24: pa[+SOGOVORNIK_ja] bi ona rada teden dni preživela v Mariboru

K24: [SOGOVORNIK_ja]

K24: eee zdaj[z/a:j] me pa zanima eee [N-]za te[-N] [.] če je možnost za kakšne mladinske domove bolj poceni nočitev pa kje [.] [1]

K24 [prekr]: [2] bi bilo[bl/o:] najbolj poceni

Ama2 [prekr]: eee poglejte jaz bi vam [N-]pri[:][-N] [1]

Ama2: [2] predlagala da mogoče prespi vaša prijateljica[prij/a:tltsa] pri Blažiču

Ama2: eee[+SOGOVORNIK_ja] Blažič je najcenejše v bistvu prenočišče v Mariboru

Ama2: eee[+SOGOVORNIK_mhm] [.] cena pa je samo malo vam bom povedala[pOv/e:dla]

Ama2: [SOGOVORNIK_mhm]

Ama2: [TIHO-]to se pravi Blažič [-TIHO]

Ama2: tri tisoč petsto tolarjev eee na noč

K24: na noč aha[+SOGOVORNIK_mhm] aha

Ama2: toliko[t/o:lk][+SOGOVORNIK_mhm] eee toliko[t/o:lk] vas bo tudi mladinski hotel v Rušah prišel[pr/i:SO] ne?

Ama2: pa še glede na to da v Rušah bo bolj stran

K24: aha bolj stran ja ona bi bolj v centru rada

Ama2: ja tako[t/a:k] da [.] bolj to ne?

K24: aha aha pol[IZG][*] še bi pa tole

K24: eee za kakšno rekreacijo mogoče kakšno kolesarstvo za sposodit kakšna kolesa če je možno ?

Ama2: eee poglejte mmm

Ama2: za kolesa ta si lahko sposodite ali[al] na Bellvueju od[*] zgoraj [.] ali[al][+SOGOVORNIK_mhm] pa na avtobusni postaji

Ama2: [SOGOVORNIK_aha]

Ama2: [SOGOVORNIK_aha]

Ama2: ali[al] pa zgoraj na Bellvueju ne?

Ama2 [prekr]: aha koliko[k/o:lk] je pa cena tega ?

K24 [prekr]: tam kjer je gondola

K24: aha

[TIŠINA]

K24: kaj pa cena ?

Ama2: eee cene pa zdaj nimam eee ker [.] lanske cene ne veljajo ne?

Ama2: tako[t/a:k] da bi mogli[*] to poklicat[*]

K24: aha aha kam bi pa jaz to mogoče imate[m/a:stE] številko ?

Ama2: ja takoj vam bom dala samo [1]

Ama2 [prekr]: [2] malo

K24 [prekr]: ja prosim [1]

K24: [2] lepo

[TIŠINA]

Ama2: samo[s/a:m] malo

[TIŠINA]

Ama2: takole[+TIHO]

Ama2: to se pravi "športni center Pohorje" zgoraj ne? Bellvue[+SOGOVORNIK_ja]

Ama2: [SOGOVORNIK_ja]

Ama2: šest nič tri

K24: šest nič tri ja

Ama2: šest pet

Ama2: [SOGOVORNIK_ja]

Ama2: sedem sedem

Ama2: [SOGOVORNIK_ja]

Ama2: potem pa avtobusna postaja dva tri štiri

K24: dva tri štiri ja

Ama2: osem dva

Ama2: [SOGOVORNIK_ja]

Ama2: osem pet

K24: osem pet aha aha

Ama2: tako[t/a:k] da tole

K24: aha tole

K24: najlepša hvala za te informacije

Ama2: ja saj če pa kaj rabite[*] pa kolesarske poti imamo[m/a:mO] pa tukaj prospekte ne?

K24: aha aha za [1]

K24 [prekr]: [2] prospekte

Ama2 [prekr]: pa lahko[l/a:x][IZG] pridete [1]

Ama2: [2] iskat

K24: ali mogoče imate[m/a:tE] kje to [N-]na mailu[-N] eee [N-]na[-N] gor[*] na spletni strani

Ama2: tudi[t/u:t] imamo[m/a:mO] ja poglejte pod šport in rekreacija

Ama2: [SOGOVORNIK_aha]

Ama2: eee imate[m/a:stE] našo spletno stran ?

K24: eee ne nimam

Ama2: ~W ~W ~W

Ama2: [SOGOVORNIK_ja]

Ama2: pika Maribor

Ama2: [SOGOVORNIK_ja]

Ama2: minus

Ama2: [SOGOVORNIK_ja]

Ama2: ~T ~O ~U ~R ~I ~S ~M

Ama2: [SOGOVORNIK_ja]

Ama2: pika si

K24: pika si aha bom pa tam tudi [1]

K24 [prekr]: [2] pogledala

Ama2 [prekr]: poglejte

Ama2: pa tam so tudi[t/u:t] prospekti ki jih lahko[l/a:x] naročite [N-]pa nori()[-N] pa naročite prospekte pa vam jih pošljemo ali[al] pa jih pridite iskat ne?

[ZAKLJUČEK]

K24: aha aha bom dobro

K24 [prekr]: to bi bilo[bl/o:] vse

Ama2 [prekr]: v redu

K24: ja [1]

K24 [prekr]: [2] hvala lepa

Ama2 [prekr]: hvala na [1]

Ama2: [2] svidenje

K24: na svidenje

Oznaka pogovora: TPma49.trs

Ama1: Matic prosim

K3: eee dober dan

[JEDRO]

K3: eee rad bi imel[m*E:U] eno[*] eee informacijo če morda veste kaj o vožnjo s splavom [N-]po Mari()[-N] [.] po Dravi

Ama1: ja poglejte vožnja s splavom eee se prične v mesecu maju

K3: a [1]

K3 [prekr]: [2] takrat komaj

Ama1 [prekr]: eeem ...

Ama1: [IZDIH]

Ama1: v bistvu pa se bo vse[fs*E:] izvajalo v popoldanskem času to je po tretji uri

K3: po tretji uri [.] aha[+SOGOVORNIK_ja]

Ama1: eee zdaj[zd/a:][IZG] pa glede cen pa tega še vam nič še ne moremo točno povedat[*] ne?

Ama1: ker[+SOGOVORNIK_aha][N-]še nija()[+SOGOVORNIK_aha][-N] ni še to zdaj[z/a:j] nič določeno

Ama1: eee[+SOGOVORNIK_ja] je pa tako[t/a:k] da[:] eee[N-]pač še bolj[-N] dobro da se najavi pač malo prej [1]

Ama1 [prekr]: [2] ne?

K3 [prekr]: eee [1]

K3: [2] pa veste mogoče povedat[pOv/e:jat] jaz to[*] mislim[*] neko slavje prirejat [N-]o() ko()[-N] za moj doktorat in po()[+NERAZUMLJIVO]

K3: in me zanima[+SOGOVORNIK_aha] je tudi gori kaka pijača jedača ali kaj takega

Ama1: ja glejte to je v bistvu takšna ponudba kjer [N-]dobis()[-N] dobite vi eee tudi vse[fs*E:] lahko glasbo eeene vem eee tudi eee hrano ne?[N-]kakšen[+SOGOVORNIK_aha] nare()[-N] ponavadi imajo[m/a:jO] zaseko in to bolj tako[t/a:k] po [N-]do()[-N] domače

K3: a po [1]

K3 [prekr]: [2] domače kar[k\@r] aha

Ama1 [prekr]: čakajte[tS/a:ktE] vam takoj [1]

Ama1: [2] povedala[pOv/e:dla]

Ama1: glejte lani ne?

Ama1: eee[+SOGOVORNIK_ja] je bil tale [N-]ma()[-N] mali splav do trideset oseb ne?

Ama1: [SOGOVORNIK_aha]

Ama1: eee je bil nekje okrog štiriinosemdeset[St/i:rin/o:snEsE] tisoč tolarjev

Ama1: eee[+SOGOVORNIK_ja] potem pa je bila[bl/a:] dodatna ponudba [.] [N-]p()[-N] eee po izbiri ne? to pa je osnovna pogostitev na splavu [.] kar je splavarsko vino mineralna voda ledeni čaj kruh z zaseko [.] je pa bilo[bl/o:] petnajst tisoč eee za [1]

Ama1 [prekr]: [2] trideset oseb

K3 [prekr]: doplačilo

Ama1: ja

K3: aha to je bilo[bl/o:] za trideset[tr/i:jEs] oseb kaj pa če je manj oseb se vseeno[fs*E:nO][IZG] plača [N-]štiriinosemdeset[St\@rn/o:s@ndEsE][-N] mislim[+SOGOVORNIK_ja] polna cena ?

Ama1: še vedno ja

K3: še[+SOGOVORNIK_ja] vedno aha tako je

K3: ampak [1]

K3 [prekr]: [2] komaj v maju pravite ?

Ama1 [prekr]: mislim da je bilo[bl/o:] tako[t/a:k]

Ama1: eee kako ?

K3: komaj v maju bo začel eee[+SOGOVORNIK_ja] [.] [1]

K3: [SOGOVORNIK_ja]

K3: [2] [N-]vo()[-N] se vozit[+SOGOVORNIK_ja] ?

[ZAKLJUČEK]

K3: aha[+SOGOVORNIK_mhm]v redu [.] najlepša hvala

Ama1: ja prosim

K3: na svidenje

Ama1: na svidenje

Oznaka pogovora: TPma57.trs

Ama1: Matic prosim

K31: dober dan mene zanima za[:] mmm "festival Lent" če že imate[m/a:tE] kaj informacij ?

[JEDRO]

Ama1: eee sicer eee kdaj bo [.] imamo[m/a:mO]

K31: mhm kdaj pa bo ?

Ama1: samo malo

[TIŠINA]

Ama1: točno od eee [.] petindvajsetega[p/e:t@ndv/a:jstEga] šestega

Ama1: [SOGOVORNIK_mhm]

Ama1: do desetega sedmega

K31: programa še pa ni ?

Ama1: ne

Ama1: to pa mogoče če eee pokličete "narodni dom"

Ama1: na "narodni dom" ne? oni so organizatorji

K31: mhm kaj pa spletne strani[str/a:ni] še tudi[/u:d][IZG] niso naredili[nar/e:dli] ?

Ama1: eee spletna stran pa[:][+SOGOVORNIK_ja]

Ama1: mogoče če probate[*] pod eee [.] ni brez ~W ~W-a ampak samo Lent

Ama1: ~H ~T ~T ~P [+SOGOVORNIK_ja] ne? pa tisto

Ama1: [SOGOVORNIK_mhm] potem[+SOGOVORNIK_mhm] pa je kar[k\@r] Lent pika

Ama1: [SOGOVORNIK_ja]

Ama1: Slovenija

Ama1: pika net

[TIŠINA]

K31: eee [.] za cene vstopnic[fst/o:pnits] pa to še tudi[t/u:d] nič ni znano kaj ?

Ama1: ne [1]

Ama1 [prekr]: [2] [N-]to s()[-N] ali[al] [1]

K31 [prekr]: koliko[k/o:lkO] bo[+NERAZUMLJIVO]

Ama1: [2] pa vse na njih se obrnete ne?

Ama1: lahko[+SOGOVORNIK_dobro] vam dam tudi[t/u:j][IZG] telefon

K31: dajte prosim

Ama1: ja

K31: ja

Ama1: lahko ?

Ama1: nič dve[+SOGOVORNIK_ja]

Ama1: dve [1]

Ama1 [prekr]: [2] dve

K31 [prekr]: nič

K31: dva dva

Ama1: devet štiri

K31: devet štiri

Ama1: nič ena ena

K31: nič ena ena

K31: [SOGOVORNIK_ja]

K31: to je "narodni dom" ne? ?

Ama1: ja

[ZAKLJUČEK]

K31: dobro hvala

Ama1: prosim

K31: adijo

Ama1: na svidenje

Oznaka pogovora: TPma65.trs

Ama2: Matic prosim

K33: eee dober dan

[JEDRO]

K33: jaz sem[sn] slišal da pri vas imate[m/a:tE] neke[*] informacije za kolesarske steze[st*E:zE] po Mariboru

K33 [prekr]: a je to res ?

Ama2 [prekr]: ja[:]

K33: aha no [1]

K33 [prekr]: [2] zanima me [1]

Ama2 [prekr]: prosim[+NERAZUMLJIVO]

K33: [2] območje tam blizu Pohorja če bi bila[bl/a:] kaka kolesarska pot tam skozi ali[al] pa [1]

K33 [prekr]: [2] preko ali pa kaj [1]

Ama2 [prekr]: eee ...

K33: [2] takega

Ama2: ja glejte mi imamo[m/a:mO] eee kolesarske poti oziroma karto [.] eee[+SOGOVORNIK_ja] z [N-]naz() ()slovom[-N] "kolesarjenje med Pohorjem in Muro"

Ama2: [SOGOVORNIK_ja]

Ama2: tako[t/a:k] da tukaj je tudi[t/u:t] Pohorje zajeto potem imamo[m/a:mO] kolesarjenje v[:] [.] "slovenskih goricah"

Ama2: in to je potem že vse

K33: eee [1]

K33 [prekr]: [2] kako[k/a:k] se pa da to dobit[*] ?

Ama2 [prekr]: in pa imamo[m/a:mO] še eee [.] [1]

Ama2: [2] vinske ceste mariborska podpohorska in pa gornjeslovenjegoriška[+SOGOVORNIK_aha]

Ama2: kjer so pa tudi[t/u:t] kolesarske steze[st*E:zE] označene

K33: aha eee kaj to eee je brezplačno ali[al] [1]

K33 [prekr]: [2] je treba plačat[*] ?

Ama2 [prekr]: brezplačno ja

K33: aha eee kako[k/a:k] se pa da[+SOGOVORNIK_mhm] to dobit[*] mislim se [1]

K33 [prekr]: [2] oglasim pri vas ali[al] ...

Ama2 [prekr]: lahko[l/a:x] pridete sem iskat [1]

Ama2: [2] Matica ja kaj ste z[*] Maribora ?

K33: eee ja samo trenutno sem v Ljubljani

K33 [prekr]: [NERAZUMLJIVO-]tako[t/a:k] da[-NERAZUMLJIVO] mislim zdaj[z/a:j] ...

Ama2 [prekr]: aha lahko vam pošljemo

Ama2: samo[s/a:m] malo mi boste[b/o:tE] dali kar[k\@r] naslov

K33: ja to bi bilo[bl/o:] dobro ja

Ama2: mhm

[TIŠINA]

Ama2: samo[s/a:m] malo

[TIŠINA]

Ama2: ja povejte prosim

K33: eee mi lahko kar[k\@r] na domač naslov pošljete[p/o:SlEtE] ker [SOGOVORNIK_aha] verjetno ...

K33: okej [priimek] [ime]

Ama2: kako[k/a:k] ?

K33: [priimek] [ime]

Ama2: [priimek] ?

K33: ja

[TIŠINA]

Ama2: [ime] ja

K33: ja eee [ulica] tri dva tisoč Maribor

Ama2: [ulica] [.] tri dva tisoč Maribor

Ama2: dobro vam bomo poslali

K33: aha eee kaj[k/a:][IZG] imate[m/a:tE] še kake eee take[*] ...

K33: nekaj me še zanima mogoče če boste[b/o:tE] vi to vedeli[v/e:dli]

K33: v grajskem [.] [N-]tr()[-N] [.] gradu ali[al] trgu nekaj takega bi naj bilo[bl/o:] eee neki računalniški festival naslednji[nasl/e:dn] teden[t/e:dn]

K33: eee veste[v/e:tE] kaj mogoče o tem ali[al] ne ?

Ama2: eee zdaj zaenkrat še nič ne vemo

Ama2: kaj imate[m/a:stE] možnost interneta ?

K33: eee ja samo zdaj trenutno ne [.] pač [1]

K33 [prekr]: [2] jutri najverjetneje

Ama2 [prekr]: no če bi mogoče [1]

Ama2: [2] imeli[m/e:li] ja če bi mogoče imeli[m/e:li] možnost bi vam jaz dala našo spletno stran

Ama2: in potem imate[m/a:stE] direkten[dir/e:ktn] link[+angl] na prireditve iz[*] naše strani

Ama2: tam pa organizatorji[+SOGOVORNIK_aha] sami vnašajo tako[t/a:k] da verjetno kaka @KIBLA ali[al] pa kdo je organizator [.] je že vnesel[vn/e:sO] [1]

Ama2 [prekr]: [2] noter ali[al] pa še bo

K33 [prekr]: eee ne vem meni[m*E:n] so samo rekli [1]

K33: [2] da je mednarodni festival računalniških umetnosti

K33: baje da je vsako[fs/a:kO] [1]

K33 [prekr]: [2] leto tam

Ama2 [prekr]: aha to je [1]

Ama2: [2] tale kaj je že eeem ...

Ama2: kako[k/a:k] se imenuje

Ama2: eee ~M[:] [.] na ~M ?

Ama2: ne

Ama2: najboljše da pogledate tja[:] na internet vam bom dala naslov [1]

Ama2 [prekr]: [2] spletne strani

K33 [prekr]: eee ja prosim ja

Ama2: ~W ~W ~W

Ama2: [SOGOVORNIK_ja]

Ama2: pika Maribor

Ama2: [SOGOVORNIK_ja]

Ama2: minus

Ama2: [SOGOVORNIK_ja]

Ama2: ~T ~O ~U ~R ~I ~S ~M

Ama2: [SOGOVORNIK_ja]

K33: tourism[+angl] je to ?

Ama2: ja po angleško[+SOGOVORNIK_aha] pika @SI

K33: aha okej hvala

Ama2: ne? in tam imate[m/a:stE] potem tako lisičkino glavo tam je direkten[dir/e:ktn] eee vstop na prireditve tudi[t/u:t]

K33: aha dobro ja

K33: nisem[n/i:sn] [1]

K33 [prekr]: [2] vedel[v*E:jO] da imate[m/a:tE] tudi[t/u:t] eee [1]

Ama2 [prekr]: ne? to imate[m/a:tE][NERAZUMLJIVO] ...

K33: [2] spletno stran to dobro vedet[v*E:jEt]

[ZAKLJUČEK]

Ama2: ja dobro [SMEH]

Ama2: okej[+SOGOVORNIK_ja] hvala

K33: (e)nako[IZG] hvala

K33 [prekr]: adijo

Ama2 [prekr]: na svidenje