Seveda pa lektoriranje ni samo postavljanje vejic in tisti, ki se obrnete na lektorja za njegove storitve, to dobro veste:
- dober lektor bo pred lektoriranjem razmislil o jezikovnopragmatičnem učinku, ki ga besedilo skuša doseči, ter se poučil o značilnostih besedilne in jezikovne zvrsti, ki ji pripada besedilo;
- dober lektor bo analiziral zunanjo zgradbo besedila ter opozoril na morebitne pomanjkljivosti: neustrezno označevanje odstavkov, nedoslednosti pri označevanju alinej, naslovov in podnaslovov, rabi krepkega ali poševnega tiska, poimenovanju tabel in slik ...;
- dober lektor bo ob popravljanju slovničnih in pravopisnih napak analiziral vsako poved, vsak stavek, vsako besedno zvezo;
- dober lektor bo pozoren, ali je vsebina povedi razumljivo in nedvoumno ubesedena ter ni v nasprotju s predhodno vsebino;

- dober lektor si bo med lektoriranjem delal seznam terminologije, ki je rabljena v besedilu, po koncu lektoriranja preveril, ali je dosledno rabljena, če je terminologija tujega izvora, jo bo preveril v slovarjih, korpusih, sorodnih besedilih in se v dvomljivih primerih še posvetoval z avtorjem;
- dober lektor bo pozoren, ali ni v besedilu nepotrebnega ponavljanja istih besed ali iste vsebine, dolgoveznega in zapletenega izražanja, če je mogoče povsem isto povedati krajše in enostavneje, ter drugih značilnosti slabega sloga; hkrati bo dober lektor izredno pazljiv, da ne bo spreminjal sloga brez potrebe, samo na podlagi lastnega jezikovnega okusa;
- dober lektor bo razumel, da se včasih v kakšni stvari ni nujno držati norme knjižnega jezika kot pijanec plota, če avtor besedila tega ne želi - njegovo delo je svetovanje, ne redaktorstvo, in avtor besedila ima vedno zadnjo besedo.