PRAVOPIS

Kako iskati po Slovenskem pravopisu

V knjigi Slovenski pravopis bi rad našel informacijo o tem, ali naj pišem Evropski parlament z veliko ali z malo začetnico. Kako jo najdem?

Slovenski pravopis ima v slovarskem delu vključena tudi lastna imena, vendar ne vseh. Najprej zato pogledamo v slovarski del, toda izraza Evropski parlament tam ne bomo našli. Zato pogledamo v del s pravili.
Ta del pravopisa je razdeljen v več sklopov, največkrat potrebujemo poglavja iz sklopa Pravopis, to so:
- Raba velikih in malih črk,
- Prevzete besede in besedne zveze,
- Ločila ter
- Pisanje skupaj oz. narazen.
Kadar koli smo v dilemi o pisanju z veliko ali malo začetnico, bomo odgovor najprej iskali v poglavju Raba velikih in malih črk, če smo v dilemi glede pisanja vejice ali vprašaja, pogledamo v poglavje Ločila, kadar ne vemo, ali pišemo neki izraz kot eno besedo ali z vezajem ali kot dve besedi, pogledamo v poglavje Pisanje skupaj oz. narazen, poglavje Prevzete besede pa nam je v pomoč, ko ne vemo, kako zapisati izraz tujega izvora.

V našem primeru bomo pogledali v poglavje Raba velikih in malih črk. Poglavje je razdeljeno na dve podpoglavji:
- Velike črke in
- Male črke,
poglavje o velikih črkah pa je nadalje strukturirano po vrstah lastnih imen, ki so lahko:
- imena bitij,
- zemljepisna imena ali
- stvarna imena.
Na začetku poglavja Velike črke piše, da z veliko začetnico med drugim pišemo lastna imena. Naša dilema je torej, ali je Evropski parlament lastno ime ali ne. Le je, je vsekakor stvarno lastno ime, zato pogledamo v to podpoglavje.

Tam preberemo, da so stvarna lastna imena med drugim tudi imena organov družbenopolitičnih skupnosti in ustanov, podjetij ipd., kot so Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije ipd. Vedeti torej moramo, ali je Evropski parlament lastno ime organa družbenopolitične skupnosti ali ne. Odgovor na to moramo najti drugod, ne v pravopisu.

Za iskanje tovrstnih informacije je danes najboljši pripomoček kak spletni brskalnik, zelo pogosto pa si iz jezikovne zadrege pomagamo s korpusi (za slovenščino Fidaplus, Evrokorpus, Nova beseda), kjer se lahko na podlagi primerov iz že obstoječih besedil odločimo za najustreznejšo rešitev svojega problema.

Kontakt                                          Na vrh strani

Nekaj pravopisnih dilem

Znak % stoji namesto besed odstotek (samostalnik) ali odstoten (pridevnik). V stavku se običajno povezuje s števnikom v:
(1) podredno besedno zvezo, npr. pet odstotkov, z znaki 5 %, ali
(2) v zloženko, nastalo iz te podredne zveze, npr. petodstoten, z variantnim zapisom 5-odstoten, kar bi z znaki pretvorili v 5%. Tako pravopisna pravila.

V jezikovni rabi je vse pogostejše pisanje znaka % vedno stično, tudi v prvem položaju. Za to govorita vsaj dva praktična razloga:
(1) naslovnik, ki se običajno ne poglablja v besedotvorno podstavo besed, bo zmeden, če se v istem besedilu pojavita znaka 5 in % enkrat s presledkom (5 % za pet odstotkov), enkrat brez (5% za petodstoten), ker tako zahteva kontekst,
(2) pri oblikovanju besedila lahko zaradi presledka znak % skoči na začetek naslednje vrstice, številka, s katero je v besedni zvezi, pa ostane v prejšnji vrstici.

Gre za podobno razhajanje med pravopisno normo in jezikovno rabo kot pri pisanju znaka %. Po pravopisu morajo biti za pikami presledki (1. 1. 2007), v praksi se zaradi oblikovalskih razlogov pogosto uporablja pisanje brez presledkov (1.1.2007).

Pri pisanju zemljepisnih lastnih imen z veliko začetnico moramo najprej vedeti, ali imamo naselbinsko ali nenaselbinsko ime. Naselbinska imena so imena mest, vasi, trgov in zaselkov, vsa druga zemljepisna lastna imena so nenaselbinska. Slovenski pravopis določa, da pišemo v naselbinskih imenih vse sestavine z veliko začetnico, izjeme so le neprvi predlogi in samostalniki mesto, trg, vas oz. vesca, selo oz. sela oz. selce in naselje. Le je del naselbinskega imena tudi nenaselbinsko ime (v našem primeru Slovenske gorice), le-to ohrani svoje pisanje.

V nenaselbinskih imenih pišemo prvo sestavino zmeraj z veliko začetnico, neprve sestavine pa z malo, če že same niso lastno ime.

Prav je torej Lenart v Slovenskih goricah. Res pa za to potrebujemo tudi nekaj znanja geografije: vedeti moramo, da so Slovenske gorice pokrajina med Dravo in Muro, Lenart pa naselje v tej pokrajini.